Kazalec prikazuje umrljivost dojenčkov ter povprečno pričakovano življenjsko dobo v Sloveniji in državah EU-27.

Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je povprečno število let življenja, ki ga posamezna oseba lahko pričakuje ob rojstvu, če predpostavljamo, da se umrljivost po starosti od leta opazovanja dalje ne bo spremenila.

Umrljivost dojenčkov je definirana kot razmerje med številom umrlih dojenčkov v koledarskem letu in številom živorojenih v istem letu, pomnoženo s 1.000.

Okoljski dejavniki, kot so onesnažen zrak, onesnažena voda, podnebne spremembe in pomanjkanje dostopa do čiste pitne vode ter ustrezne prehrane, lahko močno vplivajo na zdravje dojenčkov in otrok ter zmanjšajo njihovo pričakovano življenjsko dobo. Izpostavljenost onesnaženemu zraku lahko povzroči respiratorne težave in bolezni, ki vplivajo na dihalni sistem dojenčkov. Pomanjkanje čiste pitne vode lahko vpliva na širjenja bolezni, kot so driska, ki so še posebej nevarne za dojenčke. Podnebne spremembe pa lahko vplivajo na naraščanje števila ekstremnih vremenskih pojavov, kot so poplave in suše, vročinski valovi, kar negativno vpliva na zdravje in preživetje dojenčkov. Zato je pomembno, da varujemo okolje. To vključuje tako ukrepe za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, varovanje vodnih virov, izboljšanje kakovosti zraka, zagotavljanje čiste pitne vode  ter spodbujanje uživanja trajnostne in zdrave prehrane.

Skrb za okolje in zmanjšanje negativnih vplivov, ki jih povzročajo naše dejavnosti, bo pomagalo ustvariti bolj zdravo in trajnostno okolje za dojenčke in otroke, kar bo prispevalo k povečanju njihove pričakovane življenjske dobe ter izboljšanju njihovega zdravja in blaginje.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se v zadnjih desetih letih ni bistveno spremenila. Do leta 2019 je opazno podaljševanje trajanje življenja, v zadnjih dveh letih pa se je pričakovana življenjska doba skrajšala za približno 1 leto. Upad je posledica epidemije COVID-19, saj se je v obeh letih epidemije povišala umrljivost, predvsem v starostni skupini nad 60 let. Slovenija je ena izmed dvanajstih držav v EU, kjer se v letu 2021 pričakovana življenjska doba ni skrajšala.  V letu 2021 je pričakovana življenjska doba pri moških znašala 77,7 let, pri ženskah pa 83,8. Razlika med spoloma ostaja visoka zaradi visokih razlik v stopnjah umrljivosti, zlasti po 60. letu starosti (UMAR, 2023).

Najdaljšo pričakovano trajanje življenja žensk med državami EU-27 sta v letu 2021 imeli Francija (86,2) in Španija (86,2). Sledili sta jim Švedska (84,9) ter Italija (84,9). Najkrajšo življenjsko dobo za ženske pa so zabeležili v Bolgariji (75,1) ter Romuniji (76,6). Pri moških je Švedska imela  najdaljšo pričakovano življenjsko dobo, in sicer 81,3 leta. Sledili so jim Malta (80,8), Irska (80,5), Luksemburg (80,5) in Italija (80,5). Najkrajšo pričakovano življenjsko dobo pa sta imeli Bolgarija (68) in Latvija (68,2). Pričakovana življenjska doba odraža predvsem stanje na področju zdravstva, v njeni vrednosti pa so izraženi tudi rezultati mnogih drugih dejavnikov, kot so način življenja, prehranjevalne navade in sociološki vzroki.

V letu 2021 je umrljivost dojenčkov na 1.000 živorojenih v Sloveniji znašala 1,8. Umrljivost dojenčkov v Sloveniji se je od leta 1977 močno zmanjšala. Takrat je namreč znašala 17,6. V 80-ih letih je upadla na 8,1, v 90-ih pa na 4,5. V začetku 21. stoletja je umrljivost dojenčkov še naprej upadala do leta 2012 (1,6), kadar je dosegla do sedaj najnižjo raven (enaka vrednost le še v letu 2015). V zadnjih letih je moč opaziti manjše spremembe in stagnacijo.

Slovenija je leta 2021 med državami članicami EU-27 imela najmanjšo umrljivost dojenčkov na 1.000 živorojenih (skupaj s Finsko in Švedsko). Najvišjo umrljivost pa so zabeležili v Bolgariji (5,6), Romuniji (5,2) ter Slovaški (4,9).