KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Zaradi visoke vsebnosti svinca v okolju je bilo območje Zgornje Mežiške doline leta 2007 razglašeno kot degradirano območje in deležno posebne sanacije s ciljem zaščititi zdravje ljudi, še posebej otrok. Podatki kažejo, da se je obremenjenost otrok Zgornje Mežiške doline s svincem v prvih letih izvajanja sanacijskih ukrepov hitro izboljševala, po letu 2010 pa ne več. Prevalenčna študija vsebnosti svinca v krvi otrok iz Mežiške doline je v letu 2018 pokazala celo višje vrednosti, kot študija izvedena leta 2013. V obdobju 2019 do 2021 so bile izmerjene vrednosti ponovno nižje in se približale zastavljenemu cilju. Za nadaljnjo izboljševanje stanja bodo ključni primerno izvedeni ukrepi, izboljševanje življenjskega okolja ter vzdrževanje doseženega. V bodoče bo potrebno več ciljnega dela z manjšimi skupinami in posameznimi otroci, pri katerih bo ugotovljeno večje tveganje za vnos svinca ter individualno usmerjeno svetovanje v smeri zmanjševanja izpostavljenosti otrok svincu.


Kazalec prikazuje vsebnost svinca v krvi otrok na območju Zgornje Mežiške doline ter njegove negativne učinke na zdravje.

Problematika onesnaženosti Zgornje Mežiške doline s svincem je posledica več stoletne tradicije rudarjenja in predelave svinca. Posledica tega je povečana obremenjenost okolja s svincem, cinkom in kadmijem. Še posebej so tem kovinam izpostavljeni otroci. O izpostavljenosti otrok svincu lahko govorimo že v materinem telesu. Kasneje, to je v obdobju rasti, večjo dovzetnost otrok zaradi onesnaženosti s svincem povezujemo predvsem z njihovo fiziologijo, navadami in obnašanjem, presnovo z višjo absorpcijo svinca iz črevesja, razvijajočimi se možgani in drugimi organskimi sistemi.

Svinec je kovina, ki se nahaja v različnih mineralih (npr. galenit), pridobiva pa se s pregrevanjem rude in z elektrolizo svinčevih soli. Odporen je na kisik, vlago, kemikalije in je težko topen. Svinec je zelo obstojen, njegova razpolovna doba v tleh je lahko nekaj sto ali celo nekaj tisoč let, odvisno od tipa tal in vodnega režima. Svinec se je in se še vedno uporablja v gradbeništvu, za akumulatorske baterije, za krogle in šibre, za kabelske obloge in drugo. Zaradi človekove dejavnosti so se koncentracije svinca v bivalnem okolju v zadnjih 300 letih tisočkrat povečale, v zadnji polovici prejšnjega tisočletja pa zmanjšale, predvsem zaradi omejitev in strožjih, z zakonodajo določenih kriterijev. Kljub temu še vedno zasledimo informacije, ki pričajo o vsebnosti svinca v igračah, mivki v peskovnikih za otroke, nakitu in zato tudi o zastrupitvah otrok s svincem.

Svinec se v telo vnaša z zaužitjem, z vdihavanjem, preko kože, njegovi škodljivi učinki na zdravje pa so lahko akutni ali kronični. V začetni fazi se povišana koncentracija svinca pokaže v krvi, v kasnejših fazah pa ta vstopa v organe, zlasti v možgane. Odlaga se v kosteh, kjer zamenjuje kalcij, ki je sicer ključnega pomena za rast in obnavljanje okostja. Zaradi razvoja organov in okostja je zato iz zdravstvenega vidika še posebej potrebno poudariti pogostejšo kronično izpostavljenost otrok svincu, starih do šest let, saj lahko vodi do živčno razvojnih motenj, ki se pokažejo šele v poznejših letih. S svincem so lahko povezani tudi drugi bolezenski znaki in bolezni, kot so nevrološke bolezni, nepojasnjeni krči, bolečine v trebuhu, razvojne težave, motnje v razvoju, hiperaktivnost, motnje vedenja, izguba sluha, slabokrvnost (ATSDR, 2020).

Najbolj pogost način ocenjevanja skupne obremenjenosti prebivalstva s svincem je merjenje svinca v krvi, saj je le-ta pokazatelj vnosa in vezave svinca v zadnjem mesecu do dveh pred testiranjem krvi. Pri skupnem vnosu svinca v telo imajo pomembno vlogo različni dejavniki, kot so zrak, pitna voda, prehrana, zemlja, prah, način obnašanja oziroma življenja v okolju in tudi fiziološke značilnosti posameznikov.


Grafi

Slika ZD17-1: Delež vzorcev krvi triletnih otrok Zgornje Mežiške doline glede na vsebnost svinca (ciljna mejna vrednost programa je 100 µg/l krvi), 2004–2021
Viri:

NIJZ, 2019 (12. 10. 2021)

Prikaži podatke
število otrok [št.] maksimalna vrednost svinca [µg/l] minimalna vrednost svinca [µg/l] povprečje svinca [µg/l] več kot 100 µg/l [%] 50 µg/l in več ter manj kot 100 µg/l [%] manj kot 50 µg/l [%]
2004 20 375 23 174,80 85 10 5
2005 42 303 19 113,64 55 26 19
2006 50 480 10 115,30 50 26 24
2007 70 500 16 97,83 46 30 24
2008 73 358 13 82,42 21 47 33
2009 74 208 17 65,55 18 34 49
2010 116 301 9 46,55 9 19 72
2011 110 221 21 57,28 9 35 56
2012 84 279 15 65,58 14 35 51
2013 61 330 12 56,18 10 25 66
2014 66 517 22 76,20 17 35 49
2015 83 321 19 65,10 12 33 55
2016 89 316 18 57,40 8 34 58
2017 90 338 23 72,50 20 38 42
2018 87 172 17 59,80 16 33 51
2019 87 417 13 47,70 5 28 68
2020 80 209 11 37,90 4 16 80
2021 66 163 12 48,60 6 33 61
Slika ZD17-2: Delež tri leta starih otrok iz Zgornje in Spodnje Mežiške doline glede na ugotovljene vrednosti svinca v vzorcih krvi v letu 2018 (ciljna vrednost programa je 100 µg/l krvi);
Viri:

NIJZ, 2018 (30. 10. 2019)

Prikaži podatke
0-50 µg/l [µg/l] 50-100 µg/l [µg/l] 100-200 µg/l [µg/l] 200-300 µg/l [µg/l] 300-400 µg/l [µg/l] število otrok [št.] 0-50 µg/l [%] 50-100 µg/l [%] 100-200 µg/l [%] 200-300 µg/l [%] 300-400 µg/l [%]
Zgornja Mežiška dolina 44 29 14 0 0 87 51 33 16 0 0
Spodnja Mežiška dolina 178 20 1 0 1 200 89 10 0,50 0 0,50
Slika ZD17-3: Delež otrok, starih od enega do devet let, iz Zgornje Mežiške doline, glede na vrednosti svinca v vzorcih krvi v letu 2018 (ciljna vrednost je 100 µg/l krvi);
Viri:

NIJZ 2018 (30. 10. 2019)

Prikaži podatke
0-50 µg/l [µg/l] 50-100 µg/l [µg/l] 100-200 µg/l [µg/l] 200-300 µg/l [µg/l] 300-400 µg/l [µg/l] število otrok [št.] povprečje svinca [µg/l] maksimalna vrednost svinca [µg/l] 0-50 µg/l [%] 50-100 µg/l [%] 100-200 µg/l [%] 200-300 µg/l [%] 300-400 µg/l [%]
2018 197 91 28 0 0 316 51 172 62,30 28,80 8,90 0 0
Slika ZD17-4: Povprečne vsebnosti svinca v vzorcih krvi otrok iz Zgornje Mežiške doline v letih 2008, 2013 in 2018 glede na starostne skupine (ciljna mejna vrednost programa je 100 µg/l krvi)
Viri:

NIJZ, OE Ravne na Koroškem, 2018 (30. 10. 2019)

Prikaži podatke
število otrok 2008 [št.] povprečje svinca 2008 [µg/l] maksimalna vrednost svinca 2008 [µg/l] število otrok 2013 [št.] povprečje svinca 2013 [µg/l] maksimalna vrednost svinca 2013 [µg/l]
1 do 2 leti 41 79 256 31 56 227
2 do 3 leta 35 94 335 26 57 330
3 do 4 leta 38 71 358 35 56 212
4 do 5 let 31 68 178 51 43 192
5 do 6 let 48 74 393 46 47 232
več kot 6 let 49 56 195 33 35 127
Slika ZD17-5: Ukrepanje ob ugotovljenih povišanih vrednostih svinca v krvi
Viri:

NIJZ, OE Ravne na Koroškem, 2019  (30. 10. 2019)

Slika ZD17-6: Povprečne geometrične vrednosti svinca v krvi otrok (*aritmetično povprečje), izmerjene pri otrocih v nekaterih evropskih državah v obdobju 1990–2008, z navedeno starostjo otrok
Viri:

ENHIS, 2009 (21. 01. 2014)

Prikaži podatke
izpostavljenost svincu [µg/l]
Romunija, 1-9 let, 1999/00 104
Madžarska, 4-6 let, 1996 61
Madžarska, 4-6 let, 2006 19
Bolgarija, 6-15 let, 2003* 58
Rusija, 2-6 let, 1997 56
Rusija, 8-9 let, 2003/05 30
Slovenija, 3 leta, 2008 47
Francija, 1-6 let, 1995/96 37
Francija, 0,5-6 let, 2002/04 24
Poljska, 8-13 let, 2000 36
Češka, 8-11 let, 1996/01 34
Češka, 8-10 let, 2006 28
Nemčija, 6-14 let, 1990/92 32
Nemčija, 3-14 let, 2003/06 15
Švedska, 3-19 let, 1991/94 27
Švedska, 7-11 let, 2007 13
Belgija, 14-15 let, 2003/04 21
Ukrajina, 3-7 let, 1990/04 16
Slika ZD17-7: Povprečne geometrične vrednosti svinca v krvi otrok (*aritmetično povprečje), izmerjene pri otrocih v nekaterih evropskih državah v obdobju 1990-2007, z navedeno starostjo otrok
Viri:

ENHIS, 2009 (21. 01. 2014)

Prikaži podatke
izpostavljenost svincu [µg/l]
Ukrajina, Dnepropetrovsk II., 3-7 let, 1990-04* 498
Ukrajina, Dnepropetrovsk I., 3-7 let, 1990-04* 156
Bolgarija, Kuklen, 6-15 let, 1999/00 276
Bolgarija, Kuklen, 6-15 let, 2003 236
Bolgarija, Kurdzali, 6-15 let, 2003* 93
Makedonija, Veles, 10-14 let, 2003* 165
Makedonija, Veles, 10-14 let, 2004* 76
Rusija, Daljnovzhodni okraj, 3-7 let, 2007/08* 159
Rusija, Provinca Lipezk, Gus, Podolsk, 5-7 let, 1998/04 46
Rusija, Uralski okraj, Provinca Sverdlovsk , 3-7 let, 2007/08* 32
Poljska, Šlezija, 2-7 let, 1993/99 63
Poljska, Legnica-Glogow, 8-13 let, 2000/03 53
Slovenija, Zgornja Mežiška dolina, 1-9 let, 2008 59
Madžarska, Županija Heves, 3-15 let, 2007 40

Cilji

  • varovanje zdravja ljudi, ki so izpostavljeni škodljivim učinkom svinca;
  • spremljanje vsebnosti svinca v krvi otrok ter varovanje njihovega zdravja;
  • skrb za posameznike s povišanimi vrednostmi svinca, ki potrebujejo nadaljnje spremljanje tako zaradi vsebnosti svinca v krvi kot tudi zaradi zdravstvenega stanja;
  • izvajanje samozaščitnih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti in vnosa svinca v telo;
  • izvajanje ukrepov za izboljšanje okolja;
  • doseči, da bo imelo 95 % otrok vsebnost svinca v krvi pod ciljno mejno vrednostjo programa 100 μg/l;
  • doseči, da bo imelo čim več otrok vsebnost svinca v krvi pod referenčno vrednostjo 50 μg/l.

 

Leta 1986 je bila mejna vrednost (»level of concern«) svinca 250 µg/l krvi, leta 1991 pa 100 µg/l krvi (Roper et al., 1991), kar je veljalo ob začetku sanacijskega programa leta 2007. Po takratnih priporočilih je ta vrednost  predstavlja t.i. akcijski nivo, pri katerem je potrebno izvajati ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti svincu , kot so spremljanje vsebnosti svinca v krvi, izvedba okoljske in zdravstvene anamneze, ukrepi za omejevanje virov svinca v bivalnem okolju.

Leta 2012 je CDC (Center for Disease Control and Prevention) sprejel novo referenčno vrednost za svinec v krvi otrok 50 µg/l krvi (CDC, 2012). Vrednost je bila sprejeta na podlagi nacionalne raziskave vrednosti svinca v populaciji ameriških otrok (NHANES), CDC pa je ni več opredelil kot mejno (»level of concern«) ampak zgolj kot referenčno vrednost. Dejstvo je, da ima svinec škodljive vplive na zdravju, nima v telesu nobene pozitivne vloge in je zato kakršnakoli vsebnost svinca v krvi otrok nezaželena.

 


Posledica dolgoletne industrije svinca je prekomerna onesnaženost Zgornje Mežiške doline s svincem in drugimi toksičnimi kovinami. Kljub temu, da so se izpusti svinca v zadnjih 30 letih nenehno zmanjševali, se pred izvedbo ciljnih sanacijskih ukrepov izpostavljenost ljudi svincu ni zmanjševala. Svinec se je kopičil v tleh, česar posledica je s svincem obremenjen prah. Z vdihavanjem tega in z zaužitjem hrane, gojene na obremenjenih tleh, se je kopičenje svinca v ljudeh nadaljevalo.

Študije Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem, so leta 2004 pokazale, da je zaradi prekomerne obremenjenosti okolja s svincem potrebno izvajati ukrepe za zmanjšano izpostavljenost in vnos svinca v telo. Pripravljen je bil sanacijski program in decembra 2007 je bil sprejet Odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini (Uradni list RS, št. 119/07). Sanacija je po Odloku predvidena do leta 2022, ko bi naj bila dosežena kakovost okolja, ki bo prebivalcem omogočala običajno zdravo življenje.

Izvajanje ukrepov v okolju je prebivalce Zgornje Mežiške spodbudilo k izvajanju aktivnosti za zmanjšanje izpostavljenosti težkim kovinam. Na podlagi ukrepov so se vrednosti svinca v obdobju 2004–2010 v vzorcih krvi otrok iz Zgornje Mežiške doline (445 vzorcev), starih tri leta, zniževale. V obdobju 2004–2007 je imela povišane vsebnosti (100 μg/l) dobra polovica otrok, v obdobju 2008–2009 približno petina, v letih 2010 do 2013 pa desetina otrok. V enakem obdobju je rasel delež otrok z nizkimi vsebnostmi svinca v krvi (pod 50 μg/l), ki je leta 2010 celo presegel 70 %. Od leta 2010 do 2015 (404 vzorci) je znašal delež otrok s povišano vsebnostjo svinca v krvi od 9,1 do 16,7 %, delež otrok z nizko vsebnostjo svinca v krvi pa od 48,5 do 71,6 %. Leta 2016 je bil delež otrok s povišano vsebnostjo nizek (7,9 %), v letu 2017 je prišlo do nepričakovanega zasuka. Delež otrok s povišano vsebnostjo svinca (20 %) je bil najvišji po letu 2008, nizke vsebnosti pa je imelo 42 % otrok. Nekoliko boljše stanje so pokazale meritve v letu 2018, ko je imelo visoke vsebnosti svinca v krvi 16,1 %, nizke pa 50,6 % triletnikov iz Zgornje Mežiške doline.  Po letu 2019 so bili rezultati monitoringa svinca v krvi otrok znova spodbudni. Leta 2019 je imelo visoke vsebnosti 100 μg/l in več  4,6% otrok, leta 2020 4% leta 2021 pa 6,1% otrok. Leta 2020 sta bila delež otrok z visokimi vsebnostmi svinca in mediana za vsebnost svinca najnižji od začetka izvajanja meritev.

V letu 2008 je bila v okviru letnega programa ukrepov izvedena prevalenčna študija, s katero se je ugotavljala skupna obremenjenost otrok Mežiške doline s svincem. V študijo so bili zajeti otroci stari od enega do devetih let iz Zgornje Mežiške doline in otroci stari tri leta iz Spodnje Mežiške doline. Študija je pokazala bistveno večjo obremenjenost otrok Zgornje Mežiške doline. Najvišje vsebnosti svinca so bile ugotovljene pri najmlajših, predvsem v starostni skupini od dveh do treh let (24 do 36 mesecev) (Hudopisk, 2009). V letih 2013 in 2018 je bila študija ponovljena. Primerjane vrednosti (aritmetična sredina, geometrična sredina, mediana, delež otrok z vrednostmi nad 100 µg/l oz. nad 50 µg/l) svinca v krvi so bile za otroke iz Zgornje Mežiške doline ponovno višje, kot za otroke iz Spodnje Mežiške doline. Pri primerjavi vsebnosti svinca v krvi otrok iz Zgornje Mežiške doline, je študija, izvedena leta 2008 pokazala najvišje vsebnosti, študija leta 2013 pa najnižje. To pomeni, da vrednosti svinca v krvi po letu 2013 niso več padale. Študija leta 2018 je pokazala najnižje vrednosti zgolj v skupini najmlajših otrok iz Zgornje Mežiške doline (do 24 mesecev), pri ostalih starostnih skupinah pa so bile vsebnosti višje kot leta 2013.

Na podlagi informacij Svetovne zdravstvene organizacije je delež otrok, starih do pet let, z lažjo duševno prizadetostjo zaradi svinca nekoliko višji v vzhodni in osrednji Evropi (3,1 % ) kot v zahodni Evropi (0,8 %) (Licari et al., 2005). Zaradi prepovedi uporabe osvinčenega bencina so se vrednosti svinca v krvi otrok v Evropi znižale, najprej na zahodu Evrope in v Skandinaviji. V vzhodnoevropskih državah je onesnaženje s svincem posledica dolgoletne industrije svinca. Po zaprtju rudnikov in topilnic svinca so se v večini vzhodnoevropskih držav vrednosti svinca v krvi znižale. Raziskave so pokazale, da je v Evropi več območij, kjer ima več kot 10 % otrok vsebnost svinca v krvi nad 100 µg/l, pojavljajo pa se tudi območja, kjer je ta delež okoli 50 %. V manj onesnaženih okoljih je povprečna vrednost svinca v krvi otrok pod 50 µg/l krvi, delež otrok, ki imajo vsebnosti nad 100 µg/l krvi, pa redko presega 2 % (Licari et al., 2005). V Sloveniji do sedaj ni bilo raziskav, ki bi kazale na povišano vsebnost svinca v krvi otrok. Ugotavljanje svinca v krvi se je izvedlo le na ožjih geografskih območjih in na omejenem številu otrok.

Današnje vedenje in znanje je nedvoumno - v telesu je prisotnost svinca neželena in nepotrebna. Raziskave so potrdile, da prihaja do negativnih vplivov na zdravje otrok tudi pri nižjih vrednostih svinca v krvi, že pri 25 µg/l krvi (O’Grady, 2001). CDC je leta 2012 potrdil novo referenčno vrednost za svinec v krvi otrok 50 µg/l. EFSA je leta 2010 odločila, da ni več možno določiti dopustnega vnosa svinca v telo preko hrane, ker ni možno določiti vnosa, ki zdravju ne bi bil nevaren (EFSA, 2010).

Zelo pomembno je tudi poznavanje vsebnosti svinca v krvi posameznega otroka, saj se tako zazna njegova možna zdravstvena ogroženost. Tako je možno otroku zagotoviti individualno obravnavo z identifikacijo virov izpostavljenosti svincu in usmerjeno individualno svetovanje za zmanjšanje izpostavljenosti. Slednje nakazuje na nujnost integrirane obravnave in povezavo med onesnaženjem okolja ter varovanjem zdravja ljudi. Izkušnje v svetu kažejo, da je po izvedbi najnujnejših okoljskih ukrepov zaznati hiter padec vsebnosti svinca v krvi ljudi do določenega nivoja. Za dokončen padec in ustalitev svinca v krvi do vrednosti, ki ne predstavlja tveganj za zdravje, pa je potrebno daljše časovno obdobje, tudi več let. To je možno doseči le s kontinuiranim izboljševanjem življenjskega okolja in vzdrževanjem ter ohranjanjem doseženega.


Metodologija

Cilji so povzeti po: Odloku o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini (Uradni list RS, št. 119/07), Declaration of the Environment Leaders of the Eight on Children's Environmental Health in The Declaration of Brescia on prevention of the neurotoxicity of metals, Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE).

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

V Zgornji Mežiški dolini je bilo zdravstveno stanje svincu poklicno izpostavljenih oseb spremljano in nadzorovano od pričetka dvajsetega stoletja, raziskave, ki so vključevale ostalo prebivalstvo, pa so se pričele izvajati leta 1952. Leta 1967 so se pričele raziskave obremenjenosti okolja Zgornje Mežiške doline s težkimi kovinami. Raziskave v obdobju 1972–1976, ki so obravnavale različne skupine prebivalstva, so pokazale vrednost mediane svinca v krvi za posamezne skupine med 300 in 900 µg/l. V obdobju 1982 do 1990 so potekale meritve vsebnosti svinca v krvi otrok in njihovih mater (Prpič-Majić et al., 1998).
Izvedene so bile tudi meritve vsebnosti svinca v krvi triletnih otrok v okviru Primerjalne študije onesnaženosti okolja v Zgornji Mežiški dolini med stanji v letih 1989 in 2001 (Ribarič-Lasnik et al., 2002), katere rezultati so spodbudili Zavod za zdravstveno varstvo Ravne, da je leta 2004 pričel izvajati projekt »Življenje s svincem«. Projekt je vključeval redno spremljanje vsebnosti svinca v krvi triletnikov iz Zgornje Mežiške doline in spodbujal prebivalce k izvajanju samozaščitnih ukrepov za zmanjšan vnos svinca v telo.
Zavod za zdravstveno varstvo Ravne je pripravil strateški akcijski načrt za eliminacijo kroničnih zastrupitev ljudi s svincem, ki ga je zastavil za petnajstletno obdobje, od leta 2007 do leta 2022, s predlogi ukrepov na okoljskem in na zdravstvenem področju. V dolgoročnem programu so zajeti ukrepi, kot so zamenjava onesnažene zemlje in sejanje trave, preplastitev javnih površin, mokro čiščenje javnih površin, ureditev golih površin z rastlinskimi prevlekami, ureditev lokacij za varno vrtnarjenje, dopolnilna varovalna prehrana v vrtcih in šolah, čiščenje fasad in ostrešij, monitoring zraka in tal, ocena onesnaženja v širšem bivalnem okolju, stalno obveščanje in ozaveščanje izpostavljenega prebivalstva o možnih virih toksičnih kovin in načinih zmanjšanja njihovega vnosa v telo in intenzivno spremljanje zdravstvenega stanja otrok. Vlada Republike Slovenije je strateški predlog podprla, v Uradnem listu z dne 24. 12. 2007 je bil objavljen Odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini, Uradni list RS, št. 119/07. Na podlagi odloka za posamezno koledarsko leto Vlada Republike Slovenije sprejme letni program ukrepov.

Izvedene aktivnosti financira Republika Slovenija, Ministrstvo pristojno za okolje in Ministrstvo pristojno za zdravje.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: V raziskavo so bili vključeni otroci, v povprečju stari tri leta (od 20,6 do 58,6 mesecev). Za leta 2008, 2013 in 2018 je prikazana vrednost svinca v krvi otrok iz Zgornje Mežiške doline za različne starostne skupine, za skupino triletnikov pa je izvedena primerjava z vsebnostjo svinca v krvi otrok iz Spodnje Mežiške doline, kjer je okolje s svincem bistveno manj onesnaženo. Prikazana je tudi napoved upadanja deleža otrok z vrednostmi svinca v krvi 100 µg/l in več, v obdobju od leta 2004 do leta 2021, ob ključni predpostavki, da se izvajajo ukrepi za zmanjševanje onesnaženosti v okolju in da se v obstoječi industriji vzdržujejo visoki standardi v tehnoloških procesih. Število otrok je enako številu vzorcev. Podatki o ugotovljenih vrednostih svinca v krvi so prikazani v absolutnih številkah in deležih. Za analizo podatkov sta bili uporabljeni računalniški programski orodji Excel in SPSS.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Delež vzorcev krvi triletnih otrok Zgornje Mežiške doline glede na vsebnost svinca

 

%

NIJZ, OE Ravne na Koroškem, 2021

2004–2021

November tekočega leta za preteklo leto

letno

12. 10. 2021

 

Delež tri leta starih otrok Zgornje in Spodnje Mežiške doline glede na ugotovljene vrednosti svinca v vzorcih krvi

NIJZ, OE Ravne na Koroškem, 2018

2018

nekajletno

 

Delež otrok Zgornje Mežiške doline, starih od enega do devet let, glede na vrednosti svinca (v µg/l krvi) v vzorcih krvi

 

2018

nekajletno

 

Povprečne vsebnosti svinca v vzorcih krvi otrok iz Zgornje Mežiške doline v letih 2008, 2013 in 2018 glede na starostne skupine

 

μg/l

2008, 2013 in 2018

nekajletno

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1, 2, 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki
Metodologija zbiranja podatkov: Prikazani so podatki o povprečnih vrednostih svinca v krvi otrok iz večine evropskih držav v obdobju od leta 1991 do 2008, ki so bili zbrani na podlagi študij v posameznih državah in so vsaki dve leti predstavljeni v okviru projekta ENHIS. Podatki o vrednostih svinca v krvi otrok zajemajo različna časovna obdobja in starostne skupine. Podatki so predstavljeni na tak način zato, ker ni na voljo veliko podatkov in so bili predstavljeni tisti, na podlagi katerih lahko razberemo določene trende. Države so vsebnosti svinca v krvi otrok predstavile kot geometrično povprečje oziroma aritmetično sredino, ali pa so poročale samo odstotek svinca v krvi. Podatki za Slovenijo oz. Mežiško dolino niso del projekta ENHIS. V izračun geometrične srednje vrednosti so bili zajeti rezultati analiz prvega vzorca krvi vsakega otroka, ki je bil vključen v preiskavo. Primerljivost z ostalimi državami je omejena, ker so bili vzorci krvi odvzeti na sorazmerno omejenem geografskem območju, ki je močno industrializiran in so vrednosti zelo verjetno višje, kot v preostalih delih Slovenije.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki o ugotovljenih vrednostih svinca v krvi so prikazani v absolutnih številkah (geometrična sredina oziroma aritmetična sredina) in deležih.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Povprečne geometrične vrednosti svinca v krvi otrok (*aritmetično povprečje), izmerjene pri otrocih v nekaterih evropskih državah v obdobju 1990–2007, z navedeno starostjo otrok

 

μg/l

ENHIS, 2009

1990-2007

 

Letno

21. 1. 2014

Povprečne geometrične vrednosti svinca v krvi otrok (*aritmetično povprečje), izmerjene pri otrocih v nekaterih evropskih državah v obdobju 1990–2008, z navedeno starostjo otrok

 

1990-2008

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. ATSDR, 2020 - Agency for Toxic Substances and Disease Registry. Toxicological Profile for Lead. Atlanta, GA. U.S. Department of Health and Human Services, Public Health Service.
  2. CEHAPE, 2004 - Children's Environment and Health Action Plan for Europe. Akcijski načrt za okolje in zdravje otrok v Evropi.
  3. CDC - Centers for Disesase Control, 2012. What Do Parents Need to Know to Protect Their Children? Dostopno na: http://www.cdc.gov/nceh/lead/ACCLPP/blood_lead_levels.htm
  4. EFSA - European Food Safety Authority, 2010. Scientific opinion on lead in food. EFSA Journal, 2010; 8(4):1570 [147 pp.]
  5. ENHIS - The European Environment and Health Information System, 2009. Levels of Lead in Children's Blood.
  6. Hudopisk N., 2009. Prevalenčna študija obremenjenosti otrok Zgornje Mežiške doline s svincem in program zmanjševanja škode za zdravje otrok v Zgornji Mežiški dolini zaradi izpostavljenosti svincu, specialistično delo.
  7. Licari L., Nemer L., Tamburlini, G., 2005. Children's health and environment: developing action plans. WHO Regional Office Europe.
  8. Odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini, Ur. l. RS 119/2007.
  9. O'Grady K., 2001. Lead Enwironmental Awareness and Detection, Canada.
  10. Prpič-Majić D., Fugaš M., Souvent P., Sušnik J., Šarič M., 1998. Istraživanja olova, kadmija i cinka u dolini rijeke Meže. Zagreb: Inštitut za medicinska istraživanja i medicinu rada.
  11. Ribarič-Lasnik C., Eržen I., Kugonič N., Pokorny B., Končnik D., Svetina M., et al., 2002. Primerjalna študija onesnaženosti okolja v zgornji Mežiški dolini med stanji v letih 1989 in 2001: Končno poročilo. ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave.
  12. Roper WL, Houk VN, Falk H., Binder S., 1991. Preventing lead poisoning in young children: A statement by the Centers for Disease Control, October 1991 (No. PB-92-155076/XAB). Centers for Disease Control, Atlanta, GA (United States).


Related indicators