Kazalec prikazuje umrljivost dojenčkov, starih od 1 meseca do 1 leta, zaradi bolezni dihal, ki je lahko tudi posledica izpostavljenosti onesnaženemu zraku. Analiza umrljivosti se nanaša na obdobje 2002-2019. Za potrebe primerljivosti Slovenije z drugimi evropskimi državami je podana tudi stopnja umrljivosti za nekatere evropske države.

Umrljivost dojenčkov zaradi bolezni dihal je eden od kazalcev, ki daje posredno oceno izpostavljenosti negativnim okoljskim dejavnikom na zdravje otrok, še posebej dojenčkov. Stopnja umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal je odvisna od različnih dejavnikov, vključno s kakovostjo notranjega in zunanjega zraka (WHO, 2005).

Akutne bolezni spodnjih dihal, predvsem pljučnica, so pogost vzrok smrti in resne obolevnosti pri majhnih otrocih in dojenčkih (Technical Working Group on Priority Diseases, 2003). Najpogostejši vzrok umrljivosti dojenčkov z boleznimi dihal so okužbe spodnjih dihalnih poti. Povzročitelji okužb se v razvitih državah in v državah v razvoju v Evropi med seboj razlikujejo - v državah v razvoju so povzročitelji večine okužb spodnjih dihal bakterije, v razvitih državah pa virusi.

Raziskave so pokazale povezavo med stopnjo onesnaženosti zraka ter umrljivostjo otrok zaradi bolezni dihal (WHO, 2007). Otroci so občutljivi na učinke onesnaženega zraka bolj kot odrasli. 80 % pljuč se namreč razvije še po rojstvu in v tem obdobju so pljuča še posebej občutljiva na delovanje toksičnih substanc iz okolja (American academy of pediatrics, 2004; ENHIS, 2009).

V nedavno opravljeni študiji v Ameriki so ugotovili, da vsako povečano onesnaženje zraka s prašnimi delci poveča tveganje za umrljivost zaradi bolezni dihal (vsakih 10 µg/m3 poveča tveganje za umrljivost za 16 %). Študije opravljene v Kaliforniji kažejo, da tudi ogljikov monoksid in dušikovi oksidi povečajo umrljivost zaradi bolezni dihal pri dojenčkih (Woodruff T e tal., 2008).

Od vseh umrlih dojenčkov jih več kot 12 % umre zaradi bolezni dihal, povprečna stopnja umrljivosti v Evropi pa je 0,5 na 1000 živorojenih otrok (ENHIS, 2009). Stopnja umrljivosti se med državami zelo razlikuje (npr. v Avstriji 0,013, v Romuniji pa skoraj 3 na 1000 živorojenih otrok). Podroben razrez za države EU je razviden iz slike ZD1-3. Na splošno je stopnja umrljivosti precej višja v vzhodni, kot v zahodni Evropi, verjetno zaradi visoke ekonomske in socialne razvitosti ter učinkovitejše okoljevarstvene zakonodaje. Umrljivost dojenčkov zaradi bolezni dihal je najverjetneje posledica vedno večje odpornosti mikroorganizmov, pojava novih patogenov ali pomanjkanja učinkovitih antivirusnih zdravil. Običajno bolezni dihal odkrijemo zgodaj in takoj pričnemo z zdravljenjem.

V Sloveniji redno zbiramo podatke o umrljivosti dojenčkov. Podatki za opazovano obdobje (2003 do 2019) kažejo, da umrljivost dojenčkov za boleznimi dihal v državi in posameznih mestih ne narašča in v zadnjih dveh letih ni bilo smrti zaradi dihalnih obolenj, v letu 2017 pa je umrl en dojenček v Mariboru. Podatki so primerljivi s tistimi v razvitih državah zahodne Evrope.

Povezava med umrljivostjo dojenčkov zaradi bolezni dihal ter kakovostjo zraka v prostoru je zelo zapletena. Veliko oblik bolezni dihal se pojavi zaradi več vzrokov, npr. onesnaženosti zunanjega zraka, prisotnosti onesnaževal in alergenov v stanovanju (npr. zaradi uporabe trdih goriv za kuhanje in ogrevanje, cigaretni dim in prah) ter zaradi prisotnosti povzročiteljev okužb. Tudi prehrana, način življenja, okolje in sociološki dejavniki so lahko pomembni, saj lahko imajo tudi sinergistični učinek.