[TP06]
Raba tal na vodovarstvenih območjih
Objave: [ 2014 ]

Kazalec temelji na kazalcih KM23 Kmetijstvo na vodovarstvenih območjih, 2011 in VD16 Vodovarstvane območja, 2013.

Kazalec prikazuje strukturo in površine rabe tal na vodovarstvenih območjih (VVO) v Sloveniji in primerja spremembe rabe tal med letoma 2009 in 2014. Podatki o rabi tal so združeni v 9 kategorij; v navedenih letih so tako prikazane površine njiv, nasadov, travinja, območij zaraščanja, gozda, pozidanih zemljišč, zamočvirjeno, odprtih zemljišč in voda. Prikazan je tudi delež navedenih kategorij znotraj VVO. V kazalec je vključen tudi prikaz deleža in površin ekološko obdelanih zemljišč na VVO (leta 2013).

Slika TP6-1: Raba tal na vodovarstvenih območjih v Sloveniji v letih 2009 in 2014

Vir: Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2014; Vodovarstvena območja, Agencija RS za okolje, 2014


Slika TP6-2: Spremembe rabe tal na vodovarstvenih območjih v Sloveniji med leti 2009 in 2014

Vir: Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2014; Vodovarstvena območja, Agencija RS za okolje, 2014


Slika TP6-3: Ekološka kmetijska zemljišča na vodovarstvenih območjih, 2014

Vir: Grafični podatki GERK v nadzoru ekološkega kmetijstva 2013, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2014; Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2014; Vodovarstvena območja, Agencija RS za okolje, 2014


Slika TP6-4: Struktura ekoloških kmetijskih zemljišč na vodovarstvenih območjih, 2013

Vir: Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, Ministrastvo za kmetijstvo in okolje, 2014; Vodovarstvena območja, Agencija RS za okolje, 2014


Slika TP6-5: Raba tal na vodovarstvenih območjih po statističnih regijah, 2014

Vir: Grafični podatki GERK v nadzoru ekološkega kmetijstva 2013, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2014; Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2014; Vodovarstvena območja, Agencija RS za okolje, 2014


Slika TP6-6: Delež ekoloških kmetijskih zemljišč med vsemi kmetijskimi zemljišči na vodovarstvenih območjih, 2013

Vir: Grafični podatki GERK v nadzoru ekološkega kmetijstva 2013, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2014; Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2014; Vodovarstvena območja, Agencija RS za okolje, 2014


- Zavarovanje vodnih teles pred onesnaževanjem in drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivali na kakovost voda, zdravstveno ustreznost ali količinsko stanje vodnega telesa ali njegovega dela;

- Doseganje dobrega kemijskega stanja voda, ki se uporabljajo za javno oskrbo s pitno vodo na VVO do leta 2015;

- V celoti omejiti dejavnosti na vodovarstvenem območju, ki lahko trajno in nepovratno poslabšajo ekološko, kemijsko in količinsko stanje vodnega vira;

- Zmanjševanje oziroma preprečevanje morebitnega negativnega vpliva kmetijske dejavnosti na kakovost voda, tudi s povečanjem deleža ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč na VVO.

V Sloveniji VVO predstavljajo približno 17 % celotnega ozemlja oz. 347.878,8 ha. Največ VVO pokriva gozd z 61,1 %, sledi travinje z 13,6 % in njive z 10,9 %. Ostale kategorije rabe tal zavzemajo manj kot 10 %.

Glede na površino VVO je delež ekoloških zemljišč zelo majhen. Le ta zavzemajo namreč le 1,7 %. Največ ekoloških zemljišč pokriva travinje z 79,6 %.

Spremembe rabe tal na VVO med letoma 2009 in 2014 so majhne. Izstopa le povečanje zemljišč v zaraščanju za 35 %, vendar je ta sprememba po obsegu majhna, saj so se površine v zaraščanju povečale s 7.505,0 ha na 11.552,3 ha. Spremembe rabe vseh ostalih kategorij so manjše, z manj kot 10% povečanjem/zmanjšanjem med obravnavanimi leti. V tem obdobju so se na VVO povečale površine voda, nasadov, odprtih zemljišč, zamočvirjenih zemljišč in njiv, zmanjšale pa so se površine travinja in gozda (za slabih 1000 ha). Površine voda so se povečale za 4,3 %, površine nasadov za 3,7 %, površine odprtih zemljišč za 2,89 %, površine pozidanih zemljišč za 2,5 %, površine zamočvirjenih zemljišč za 0,5 % in površine njiv le za 0,4 %. Površine travinja in gozda pa so se zmanjšale za 8,9 % oziroma za 0,5 %. Relativno veliko povečanje površin v zaraščanju in majhno povečanje površin pozidanih zemljišč in njiv na VVO s stališča obremenjevanja voda na VVO lahko opredelimo kot zaželen pojav, oziroma pozitivne spremembe. Antropogeni vplivi (npr. poraba fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil) so na območjih v zaraščanju bistveno manjši kot npr. na njivah. S stališča ohranjanja kulturne krajine na VVO pa 35 % povečanje deleža kmetijskih zemljišč v zaraščanju ni najbolj ugodno. Problematično je povečevanje pozidanih površin, saj so s tem trajno spremenjeni pogoji na VVO.

Težnje sprememb rabe tal na VVO v Sloveniji, glede na želeno smer razvoja, so še vedno neopredeljive. Kljub povečanju zemljišč v ekstenzivni rabi (v zaraščanju) bi morali spodbujati predvsem zmanjševanje površin z njivami in nasadi (pri primerjavi leta 2014 z 2009 je prišlo do stagniranja oziroma celo majhnega povečanja površin omenjenih kategorij), saj je za ti dve vrsti rabe značilna največja poraba fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih gnojil in mehanizacije ter posledično večjega onesnaževanje okolja (voda).

V prihodnje bo potrebno spremljati intenzivnost kmetijske rabe tal na VVO in jo, kolikor je mogoče, omejiti. To nam omogoča analiza zastopanosti ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč. Decembra 2013 je bil delež površin ekološko obdelanih zemljišč na VVO razmeroma skromen, saj je predstavljal komaj 1,7 % vse površine, v strukturi kmetijskih zemljišč pa je delež ekoloških predstavljal komaj 6,04 %, kar je celo manj, kot je delež ekoloških kmetijskih zemljišč na območju celotne Slovenije (8,4%). Ekološka zemljišča v večini pokriva travinje z 79,6 %, sledijo njive, površine v zaraščanju in nasadi. Glede na potrebe po varovanju virov pitne vode bi sicer pričakovali, da se bo ekološko kmetijstvo na VVO bolje uveljavilo. Ker smo zastopanost ekološko obdelanih KZ na VVO v analizirali prvič, težnje razvoja ne moremo ustrezno komentirati.

Zanimiv je pregled po statističnih regijah. Vodovarstvena območja pokrivajo največjo površino v Podravski statistični regiji (dobrih 70.000 ha), kar predstavlja kar 18,1 % vodovarstvenih območij v Sloveniji. Prevladujejo gozdovi, na drugem mestu so njive. Statistična regija, ki sodi med izjeme v Sloveniji, je Pomurska statistična regija, kjer vodovarstvena območja v večji meri prekrivajo njive (okoli 50% površine VVO), gozd pa je na drugem mestu. To je z vidika okoljske varnosti vodovarstvenih območij slabo, saj so njive veliki potencialni onesnaževalci z različnimi fitofarmacevtskimi sredstvi in gnojili. Glede na obseg površin z VVO Podravski statistični regiji sledi Osrednjeslovenska statistična regija s približno 50.000 ha. To predstavlja 13,4 % VVO v Sloveniji. Tudi v tej statistični regiji na VVO prevladuje gozd. Odstotek ekološko obdelanih zemljišč na VVO je največji v Obalno – Kraški in Goriški regiji. V prvi je ekološko obdelanih 1.227 ha VVO, kar je 21% vseh ekološko obdelanih zemljišč, v drugi pa 990 ha, kar je 16,9 % vseh ekološko obdelanih zemljišč na VVO v Sloveniji. Pomemben pa je tudi podatek o deležu ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč med vsemi kmetijskimi zemljišči na VVO po statističnih regijah. Največji delež (25%) je v Zasavski statistični regiji, sledi Goriška regija z 19,4 % in Notranjsko – Kraška z 17,3 %. Najmanjši delež ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč imata Pomurska in Koroška statistična regija, pod 2 %.

Če primerjamo rabo tal na VVO iz leta 2009 in 2014 po statističnih regijah, bistvenih sprememb ne opazimo. V večini primerov se na VVO nekoliko zmanjšujejo površine gozda, podobno je s travinjem, največjo pozitivno spremembo pa opazimo pri zaraščanju. To je z vidika varovanja vodovarstvenih območij lahko pozitivno, saj so območja v zaraščanju manj obdelana kot travinje, na drugi strani pa tudi površine z gozdom pozitivno vplivajo na samočistilne sposobnosti okolja. Ostale kategorije rabe tal se spreminjajo iz regije v regijo drugače, vendar so spremembe zelo majhne. Potencialna težava so tudi naraščajoče površine pozidanih površin, ki so se v Pomurski, Podravski in Osrednjeslovenski statistični regiji povečale za več kot 500 ha.

Pitna voda kot naravni vir je vseskozi aktualna tema različnih razprav in nedvomno ena izmed prioritet okoljske politike. Intenzivno izkoriščanje tal v kmetijstvu, intenzivno namakanje ali gnojenje, neustrezna mehanizacija ali nestrokovno odstranjevanje odpadnih voda pa pripeljejo do obremenitev voda in slabšanje njene kakovosti. Za zagotovljeno kakovost vode je bistveno upravljanje z obremenitvami in gonilnimi silami teh obremenitev v neposredni okolici vodnih virov. Analiza strukture rabe tal in spremljanje sprememb kažejo na antropogene vplive v tem občutljivem prostoru.

Trendi zakonodaje na tem področju se gibljejo v smeri zmanjševanja obsega njiv in pozidanih površin na VVO ter povečevanja deleža pokritosti VVO z dejavnostmi ekološkega kmetijstva. Tudi v prihodnosti lahko predvsem v območju najstrožjega vodovarstvenega režima pričakujemo zaustavitev povečevanja deleža urbanizacije in kmetovanja, saj je na teh območjih zakonodaja, ki jo od leta 2004 na podlagi Zakona o vodah sprejema Vlada Republike Slovenije, zelo stroga predvsem kar zadeva pozidave in onesnaženja. Z nadaljnjimi zakonodajnimi uredbami pa naj bi tudi kmetovanje na območjiha z najstrožjim vodovarstvenim režimom postalo ekološko.

Podatki za Slovenijo

Cilji in pravne podlage: NPVO – Nacionalni program varstva okolja, Zakon o vodah (Uradni list RS, 67/02 in spremembe) Vodna direktiva (2000/60/EC)

Vir podatkov: Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč za leti 2009 in 2014 (MKO 2014); Podatki o vodovarstvenih območjih državnega, občinskega in vrelčnega nivoja prevzeti s spletnega geoportala Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) za leto 2011 in 2012; Grafični podatki GERK v nadzoru ekološkega kmetijstva, 2013; MKO, januar 2014.

Skrbnik podatkov: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (MKGP), Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO).

Datum zajema podatkov za kazalec: 3. april 2014

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: V kazalcu smo obdelali podatke o dejanski rabi tal MKO za leto 2009 in 2014. Podatki o rabi tal se zbirajo sproti, skladno s spremembami rabe tal v Sloveniji (2002, 2005, 2007, 2009, 2011, 2012, 2014). Podatki o obstoječih VVO so dostopni na spletnem geoportalu ARSO in sicer za državni nivo iz leta 2012, za občinski in vrelčni nivo pa iz leta 2011. Podatki za občinski in vrelčni nivo se zbirajo letno, podatki za državni nivo pa se dopolnjujejo kontinuirano, ob spremembah predpisov, ki določajo omenjeni sloj.

Metodologija obdelave podatkov:

Metodologija je delno povzeta po kazalcu:KM23 Kmetijstvo na vodovarstvenih območjih, 2011 in VD16 Vodovarstvane območja, 2013.

V prvem koraku smo s pomočjo GIS orodij najprej združili vse nivoje VVO (vrelčni, občinski in državni nivo) v en sloj vodovarstvenih območij in tako upoštevali skupne površine VVO ne glede na različne režime VVO znotraj njih. Podatke o rabi tal (MKO) smo smiselno združili v 9 kategorij: njive, nasadi, travinje, zaraščanje, gozd, pozidano, zamočvirjeno, odprto in voda. Enako smo naredili s podatki o ekološkem kmetijstvu. Nato smo jih prekrili s podatki o mejah VVO. Za vsako kategorijo rabe tal smo izračunali površino in delež, ki ga zavzema na VVO. Deleže posamezne rabe tal na VVO smo prikazali tudi po statističnih regijah. Vse podatke smo vnesli v programski paket Excel, kjer smo jih nadaljnje obdelali in tudi grafično prikazali. Za leto 2014 smo prikazali skupne površine rabe tal in ekoloških zemljišč na vodovarstvenih območjih, površine vseh devet kategorij rabe tal (v ha) in njihovo strukturo (%) na ekoloških zemljiščih in na VVO za celotno Slovenijo ter za vsako statistično regijo posebej. Spremembe v rabi tal v obdobju 2009-2014 smo izrazili z absolutnim številom (v ha) in odstotkom spremembe glede na izhodiščno leto 2009.

Informacije o kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca: Pri analizah smo vse nivoje VVO (vrelčni, občinski in državni nivo) združili v en sloj vodovarstvenih območij VVO ne glede na različne režime VVO znotraj njih in tako upoštevali skupne površine namesto površin posameznih nivojev VVO. Šifranti posameznih vrst rabe tal se v obdobju 2009-2014 niso spreminjali, zato so podatki zanesljivi, saj smo različne kategorije rabe tal ustrezno združili v 9 razredov brez predhodnih kategorizacij.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalc a (arhivski podatki): Prikazan kazalec je zanesljiv, saj se podatki štejejo za precej točne, ažurne oziroma zanesljive. Podatki zagotavljajo visoko stopnjo relevantnosti, saj ustrezajo potrebam preučevane tematike in predstavljajo najnovejše dosegljive podatke - se nanašajo na zadnje leto zajemanja podatkov. Podatki o rabi tal (MKO) so pridobljeni s pomočjo aero-foto posnetkov, zato so z vidika sledljivosti v časovni skali povsem sprejemljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Stopnja negotovosti kazalca je glede na način pridobivanja podatkov o rabi tal ter njeni obdelavi relativno majhna, oziroma zanemarljiva. Glede na relativno ozek interval obdelave podatkov (2009-2014) ni bilo pričakovati velikih sprememb v strukturi podatkov, podobno lahko pričakujemo tudi v prihodnjih letih.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

Sušin J. Bergant J., 2011. KM23 Kmetijstvo na vodovarstvenih območjih, 2011. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ljubljana.

Kranjc S., Kušar U., 2014. VD16 Vodovarstvena območja, 2013. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ljubljana.

Flisar Novak Z., 2012. Raba in varstvo tal na vodovarstvenih območjih v Pomurju. Kmetijsko gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana, 25 str.

Kmetovanje na vodovarstvenem območju, 2012. Kmetijsko gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana, 2 str

Matoz H., 2009. Vodovarstvena območja. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 32 str.

Prestor J., 2008. Vodovarstvena območja. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana, 33 str.

Volk T., Sušin J., Verbič J., Vrščaj B., 2012. Kmetijsko-okoljski kazalci, Raba kmetijskega prostora . Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana, 37 str.

Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica, 2014. Pitna voda.

4. junij 2014 (objavljeno: 29. december 2014)
Barbara Lampič, Dina Vidan, Sandra Kavčič, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo
(delno povzeto po kazalcu: Sušin J. Bergant J., 2011. KM23 Kmetijstvo na vodovarstvenih območjih, 2011)