KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Bad

Slovenija je pri velikosti kazalca energetske intenzivnosti končne rabe energije precej slabša od povprečja EU-28. Po letu 2007 se je zniževanje intenzivnosti rabe končne energije, z izjemo leta 2014, ustavilo. V zadnjih letih se je energetska intenzivnost najbolj zmanjšala v gospodinjstvih.

Neutral

V obdobju po letu 2005 je poraba dušika iz mineralnih gnojil v povprečju nekoliko pod ciljno vrednostjo za leto 2020 (28.000 t N/leto). V obdobju do leta 2012 se je poraba dušika zmanjševala, zatem se je v letih 2014 in 2015 ponovno nekoliko povečala, v obdobju 2016‑2018 pa se je spet zmanjšala. Povečanje porabe v letih 2014 in 2015 pripisujemo izjemno ugodnim letinam in s tem povečanim potrebam kmetijskih rastlin po dušiku. Kljub povečanju porabe dušika iz mineralnih gnojil v letih 2014 in 2015 smo imeli v teh letih zelo majhne bilančne presežke dušika.

Neutral

Za izpuste TGP na enoto prirejenega mleka so značilna velika nihanja med leti, na katera vplivajo predvsem razmere za pridelovanje krme. V obdobju 2005−2018 ni bil zaznan jasen trend zmanjševanja (kljub jasnemu trendu v daljšem obdobju 1985−2018). Vrednosti po letu 2014 kažejo ugoden trend v smeri doseganja cilja (0,786 kg CO2 ekv leta 2020). Doseganje cilja bo odvisno od okoljskih in splošnih razmer v sektorju v prihodnjih letih.

Bad

Delež OVE v rabi goriv v široki rabi se je leta 2018 v primerjavi z letom prej zvišal za 2,1 % in je znašal 58,3 %, kar je najvišja vrednost v obdobju 2010−2018. K zvišanju je pripomoglo predvsem 9-odstotno zmanjšanje rabe goriv v široki rabi. Za indikativno letno ciljno vrednostjo je doseženi delež OVE zaostajal za 0,7 odstotne točke, kar je nekoliko manj kot leto prej. Da bi lahko leta 2020 dosegli cilj 61-odstotnega deleža OVE v rabi goriv v široki rabi, bo potrebno ta delež povečati za 2,7 odstotne točke, kar je na letni ravni primerljivo z rastjo deleža OVE iz leta 2017.

Good

Specifični izpusti TGP v stanovanjskem sektorju so leta 2018 znašali 9 kg CO2 ekv/m2 ali 7 % manj kot leto prej. K zmanjšanju je v največji meri prispevalo zmanjšanje izpustov TGP iz rabe goriv v tem sektorju. Specifični izpusti so bili 10 % boljši od indikativne letne ciljne vrednosti, za doseganje zastavljenega cilja pa jih bo treba do leta 2020 zmanjšati še za 3 % oz. za 0,1 kg CO2 ekv/m2 na leto, kar ni bilo v obdobju 2010–2018 doseženo samo leta 2015, ko je prišlo do povečanja vrednosti kazalca.

Bad

Kumulativni prihranek končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju je do leta 2018 znašal 1.234 GWh, kumulativno zmanjšanje izpusta CO2 pa 165 kt. V primerjavi z letom prej sta bila tako zmanjšanje rabe energije kot tudi zmanjšanje izpusta CO2, dosežena v letu 2018, večja za 13 %. Kumulativni prihranek končne energije je bil leta 2018 10 % nad letno indikativno ciljno vrednostjo, kumulativno zmanjšanje izpusta CO2 pa je za indikativnim letnim ciljem zaostajalo za 47 kt ali 22 %.


SLEDI NAM

TWITTER