KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

Koncentracije števila ultra-finih delcev v zunanjem zraku v Ljubljani od maja 2012 do aprila 2014 so bile primerljive s koncentracijami v drugih štirih evropskih mestih. Izpostavljenost ultra-finim delcem v zraku notranjih prostorov je po grobi oceni primerljiva ali celo nekoliko večja od izpostavljenosti ultra-finim delcem v zunanjem zraku.

Neutral

Kumulativni prihranek končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju je do leta 2019 znašal 1.506 GWh, kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 pa 220 kt. V primerjavi z letom prej se je prihranek energije povečal za več kot polovico, zmanjšanje izpustov CO2 pa se je več kot podvojilo. Kumulativni prihranek končne energije je bil leta 2019 19 % nad letno indikativno ciljno vrednostjo, kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 pa je za indikativnim letnim ciljem zaostajalo za 19 kt ali 8 %.

Good

Intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju se je leta 2019 v primerjavi z letom prej še nekoliko zmanjšala, in sicer na 31,8 t CO2/mio EUR1995, s čimer je bila 7 % boljša od indikativnega letnega cilja. V primerjavi z letom 2010 je bila intenzivnost nižja za 57 %. Ker se energetska statistika za ta sektor izračunava kot razlika med skupno rabo energije in rabo energije v vseh drugih sektorjih, je kazalec grob, kar otežuje razlago medletnih sprememb in napovedi glede doseganja cilja za leto 2020.

Good

Skupna vrednost površine celovito energetsko saniranih stavb v javnem sektorju je konec leta 2019 znašala 1,71 milijona m2 površin, kar presega indikativni letni cilj za 8 %. Leta 2019 je bilo prenovljenih dobrih 187.000 m2 površin, kar je 28 % manj kot leto prej in hkrati tudi bistveno manj kot v obdobju 2013−2015. Po trenutno dostopnih podatkih bo skupna vrednost površine celovito energetsko saniranih javnih stavb leta 2020 dosegla 1,84 milijona m2 površin, s čimer bo ciljna vrednost za to leto za 3 % presežena.

Bad

Do leta 2019 je bilo z izvedbo ukrepov URE in izrabe OVE v javnem sektorju kumulativno doseženo zmanjšanje rabe energije za 202 GWh, zmanjšanje izpustov CO2 pa za 50 kt. Vrednosti obeh kazalcev sedaj za indikativnima letnima ciljnima vrednostima zaostajata za 26 oz. 11 %, kar je nekoliko manj kot lani, ko sta bila zaostanka 32 oz. 20 %. Po trenutno dostopnih podatkih, bo kumulativno dosežen prihranek energije leta 2020 znašal 217 GWh, zmanjšanje izpustov CO2 pa 54 kt.

Neutral

Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2019 znašal 36,6 evro centov subvencije za 1 evro investicije, kar je malenkostno slabše od indikativne letne ciljne vrednosti. V primerjavi z letom prej je bilo treba za 1 evro investicije nameniti 2,6 evro centov subvencije manj. Po trenutno dostopnih podatkih, se bo zaradi spodbud Eko sklada finančni vzvod leta 2020 še nekoliko znižal, in sicer na 34,4 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije, kar pomeni, da bo zaostajal za ciljno vrednostjo za to leto.


SLEDI NAM

TWITTER