KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

Leta 2014 je v strukturi proizvodnje električne energije prišlo do pomembne spremembe. Prvič po letu 1994 je bilo največ električne energije proizvedene iz OVE in ne več iz jedrske energije, na tretjem mestu pa sledijo trdna goriva. Delež proizvodnje iz plinastih goriv je bil majhen. Delež proizvodnje električne energije iz domačih virov je bil s 93 % nad ciljnim deležem iz Resolucije o nacionalnem energetskem programu. Skupna proizvodnja električne energije v Sloveniji je presegla bruto rabo za 21 %.

Good

Kakovost kopalnih voda obalnega morja je odlična, kar Slovenijo uvršča v sam vrh med državami Evropske unije.

Neutral

V Sloveniji je večina (več kot 70 %) potrošene hrane uvožena, le približno tretjina hrane je domačega, slovenskega izvora, pred letom 2004 je bilo uvožene 40 % hrane. Tako uvoz kot izvoz hrane sta se po vstopu Slovenije v EU, občutno povečala. Izvoz se je povečal predvsem na račun nepredelanih kmetijskih proizvodov, uvoz pa na račun predelanih proizvodov. Več kot polovico uvožene hrane (60 %) se uvozi iz sosednjih držav (Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska), največ se uvozi žita, sadja, zelenjave in sladkorja.

Neutral

Slovenija spada med neto uvoznice hrane, saj z domačo proizvodnjo ne pokriva svojih potreb po kmetijskih proizvodih (pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju, prašičjem mesu in medu). Dolgoročni trend nakazuje, da je stopnja samooskrbe višja in stabilnejša pri večini živalskih proizvodov (mleko, jajca, goveje in perutninsko meso), z izjemo prašičjega mesa in medu, kjer se stopnja samooskrbe znižuje.

Bad

Ekološki odtis Slovenije je leta 2016 znašal 5,13 gha na prebivalca. Za takšen življenjski slog bi potrebovali 3,14 planeta, da bi svetovno prebivalstvo živelo znotraj planetarnih obnovitvenih zmožnosti. To našo državo uvršča nad povprečje držav Evropske unije (4,59 gha na prebivalca). Ogljični odtis običajno prispeva okrog 60 % ekološkega odtisa, zato mora biti deležen primerjalno večje pozornosti. Glede na kategorije potrošnje k ekološkemu odtisu v Sloveniji največ prispevajo bivališča in osebni promet.

Neutral

Dolžina letne rastne dobe se podaljšuje skoraj povsod po Evropi. Najbolj izrazita je sprememba v vzhodni in severni Evropi, manjša pa v zahodni Evropi, predelu Mediterana in v južni Evropi. Tudi v Sloveniji se dolžina letne rastne dobe podaljšuje, še posebno od sredine devetdesetih let dalje. Pričakovati je, da se bo trajanje letne rastne dobe po vsej Evropi v prihodnosti še podaljšalo.


SLEDI NAM

TWITTER