KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

Slovenija ima v svetovnem merilu eno najvišjih podzemeljskih biotskih pestrosti. Vodna favna z 200 vrstami je sploh najbogatejša, kopenska s 150 vrstami pa zaostaja kvečjemu za južnejšimi deli Dinarskega krasa. Pet slovenskih jamskih sistemov se je uvrstilo med 20 najbogatejših na svetu. Postojnsko-planinski jamski sistem s 50 vodnimi in 35 kopenskimi vrstami visoko prednjači. Zakon o varstvu podzemnih jam ščiti podzemeljsko okolje kot celoto. Ugotovljeno je slabšanje stanja v podzemeljskih habitatih, posebej drastično v okolici Kočevja.

Bad

Izpusti TGP na enoto prirejenega mleka kažejo po letu 2013 jasen in ugoden trend zmanjševanja, ki pa je bil glede na zastavljen cilj (< 0,772 kg CO2 ekv leta 2020) premalo intenziven. Analiza trenda kaže, da bo ciljna vrednost za 2020 dosežena v letu 2022. Težave pri doseganju cilja so med drugim tudi posledica nerealizirane aktivnosti »analiza krme in računanje krmnih obrokov za govedo in/ali drobnico« iz prvotnega predloga ukrepa KOPOP Programa razvoja podeželja 2014−2020.

Bad

Delež OVE v rabi goriv v industriji neETS je leta 2020 znašal 17,6 % in je za letno ciljno vrednostjo zaostajal za 4,4 odstotne točke. Cilj za leto 2020 tako ni bil dosežen. Delež se je sicer glede na leto prej ponovno povečal, tokrat za 7,6 %. Vzrok povečanja sta bila tako 6-odstotno povečanje rabe OVE kot tudi 2-odstotno zmanjšanje skupne rabe goriv, ki je predvsem posledica izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2. Do največjega absolutnega povečanja rabe OVE, za 109 TJ, je prišlo v lesnopredelovalni industriji.

Neutral

Leta 2020 je vrednost nepovratnih spodbud, izplačanih za izvajanje ukrepov URE in izrabe OVE v industriji neETS, znašala skoraj 5,9 milijona evrov, kar je 4-krat več kot leto prej in daleč največ v opazovanem obdobju. V tej vrednosti so upoštevane samo spodbude Eko sklada, projekti, sofinancirani v okviru OP EKP, namreč niso pripravljeni tako, da bi omogočali spremljanje neposredno doseženih učinkov za doseganje podnebnih ciljev, saj postavljeni cilji k doseganju podnebnih ciljev tudi niso usmerjeni.

Bad

Delež OVE v rabi goriv v široki rabi se je leta 2020 v primerjavi z letom prej znižal za 0,9 odstotne točke in je znašal 56,4 %, kar je najnižja vrednost v obdobju 2013−2020. K znižanju je pripomoglo predvsem 2-odstotno zmanjšanje rabe OVE, ki je bilo posledica zmanjšanja deleža OVE v gospodinjstvih, ta se je leta 2020 znižal za 1,3 odstotne točke, na 65 %. Zaostanek za letno ciljno vrednostjo je znašal 4,6 odstotne točke. Cilj za leto 2020 tako ni bil dosežen.

Bad

Specifični izpusti CO2 v stanovanjskem sektorju so leta 2020 znašali 9,2 kg CO2 ekv/m2 ali 3 % več kot leto prej, s čimer so bili 0,4 odstotne točke pod letno ciljno vrednostjo. Cilj za leto 2020 tako ni bil dosežen. K povečanju je v največji meri prispevalo povečanje izpustov CO2 iz rabe goriv v tem sektorju za skoraj 4 %, kar lahko pripišemo tako hladnejšemu letu kot tudi pandemiji koronavirusa in izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2.


SLEDI NAM

TWITTER