KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

Družbena blaginja v Sloveniji se stalno izboljšuje. Stopnja človekovega razvoja je visoka, moški in ženske pa imajo skoraj enak dostop do zdravja, dohodka in izobrazbe, čeprav je porazdelitev družbene moči med spoloma še vedno neenakomerna.

Bad

Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF so leta 2018 znašali 243 kt CO2 ekv. Sektor LULUCF je od leta 2014 dalje neto emitent, kar pomeni, da so izpusti v sektorju večji kot ponori. K zmanjšanju ponorov v sektorju je največ prispeval posek v gozdovih, ki se je v primerjavi z letom 2017 po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije povečal za približno 22 %. Skrbi nas lahko dejstvo, da je približno dve tretjini vrednosti poseka v letu 2018 predstavljala sanitarna sečnja, kar pomeni, da so posledice naravnih ujm in gradacije podlubnikov v slovenskih gozdovih še vedno močno prisotne.

Bad

Leta 2018 je imelo energetsko učinkovite sisteme daljinskega ogrevanja (DO), to je sisteme, ki izpolnjujejo eno izmed meril, opredeljenih v 322. členu Energetskega zakona (EZ-1), 68 % vseh občin z daljinskim ogrevanjem. Glede na leto prej se je delež zmanjšal za dobri 2 odstotni točki, s čimer se je zaostanek za ciljem v letu 2020 povečal na 32,4 odstotnih točk. V energetsko učinkovitih sistemih je bilo pri tem, podobno kot tudi leto prej, proizvedenih približno 82,5 % vse toplote iz sistemov DO.

Neutral

Po podatkih MzI je bilo leta 2016 priključenih skupno 135 naprav za samooskrbo, leta 2017 720 in leta 2018 1.302 naprave. Leta 2016 je bilo priključenih 130 sončnih elektrarn in 5 hidroelektrarn s skupno nazivno močjo nekaj manj kot 1,1 MW. Leta 2017 je bilo priključenih 718 sončnih elektrarn in 2 hidroelektrarni, skupna nazivna moč priklopljenih naprav pa je znašala slabih 6,5 MW. Leta 2018 je bilo priključenih 1.299 sončnih elektrarn, 2 hidroelektrarni in prvič tudi ena vetrna elektrarna. Skupna nazivna moč priključenih naprav v letu 2018 je bila 13,1 MW.

Neutral

Od leta 2010 se je normalizirana proizvodnja električne energije iz OVE povečala za 11 %, od leta 2005 pa za 19 %. Da bi dosegli indikativni cilj v letu 2020, bi bilo potrebno povečanje za več, kot je bilo doseženo v celotnem obdobju 2005–2018. Indikativni cilj za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije postavlja AN OVE za obdobje 2010–2020.

Good

Skupni izpusti v sektorju EU-ETS so se po dveh letih rasti leta 2018 zmanjšali, in sicer za 1,2 % v primerjavi z letom prej. Zmanjšanje je posledica manjših izpustov  iz transformacij oz. proizvodnje električne energije in toplote. V obdobju 2005‒2018 so se izpusti v tem sektorju zmanjšali za 26 %. Na ravni EU-28 je za sektor EU-ETS sprejet pravno obvezujoč cilj zmanjšanja izpustov TGP za 21 % do leta 2020 glede na raven iz leta 2005, kar je skupni cilj za EU-28 in po državah članicah ni dalje diferenciran. Slovenija za ta sektor nima zastavljenega posebnega cilja.


SLEDI NAM

TWITTER