KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Good

Izpusti vseh predhodnikov ozona so se od leta 1990 do leta 2016 zmanjšali za 52 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 48 %, ogljikovega oksida za 64 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 52 % ter metana za 14 %. Izpusti so se zmanjšali predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, kar je prispevalo k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida iz cestnega prometa, ki je glavni vir predhodnikov ozona.

Bad

Temperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja. Porast povprečne letne temperature je najbolj očiten v zadnjih treh desetletjih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo segrevanje ozračja še nadaljevalo. Posledice se bodo odražale v višanju gladine morja (zaradi topljenje ledenikov), višanju koncentracije toplogrednih plinov v ozračju ter ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkih (kot so poplave, suše, toča, močan veter), ki bodo vplivali na kakovost našega življenja.

Good

V Sloveniji število podjetij, registriranih po ISO 14001 ter shemi EMAS in število podeljenih okoljskih marjetic z manjšimi odstopanji v splošnem narašča. Po številu podeljenih standardov ISO 14001 ter okoljskih marjetic na milijon prebivalcev sodi Slovenija v evropskem merilu nad povprečje EU-27. Nekoliko slabše je na področju EMAS, kjer se Slovenija v skupini držav EU-27 uvršča pod njihovo povprečje.

Neutral

Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10), delcev manjših od 2,5 µm (PM2.5) in vseh prašnih delcev (TSP) v zrak so se v Sloveniji v obdobju 2000-2016 povečali za 12 %, 17 % in 7 %. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem zaradi uporabe lesne biomase za ogrevanje.

Bad

Hitrejše krčenje Triglavskega ledenika, ki se je pričelo v 2. polovici osemdesetih let 20. stoletja, se je še stopnjevalo do začetka 21. stoletja. Zaradi vse hitrejšega tanjšanja ledu so se sredi ledenika začele pojavljati posamezne skalne grbine, dokler ledenik leta 1992 ni razpadel na dva ločena dela. Krčenje Triglavskega ledenika se je konec prve dekade 21. stoletja prehodno upočasnilo. Proces je zastal v letih z nadpovprečno visoko snežno odejo v pozni pomladi, a le takrat, ko se ta kopiči enakomerno skozi vso snežno sezono.


TWITTER