KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Bad

V Sloveniji se v zadnjih desetih letih hitro povečuje delež eno članskih gospodinjstev, ki imajo višje izdatke in tudi večji vpliv na okolje. Večina gospodinjstev poseduje vse običajne gospodinjske aparate (npr. pralni stroj, hladilnik itd.) in se v zadnjih letih hitro opremlja z novimi; tako poraba električne energije ne upada ampak rahlo narašča.  Tretjina gospodinjstev denimo ne bi zmogla pokriti nepričakovanih izdatkov in le slaba petina preživi mesec brez finančnih težav. Kljub temu so ljudje relativno zadovoljni s svojim življenjem. Priča smo tudi hitrejšemu staranju prebivalcev.

Bad

Pogostost in intenziteta hidroloških suš podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih Slovenije se v zadnjih desetletjih povečuje. Med desetimi leti z največjo intenziteto pojava po letu 1982 se jih kar 7 uvršča v obdobje po letu 2000, med njimi izraziteje izstopajo leta 2012, 2002 in 2003. Najdaljše trajanje hidrološke suše podzemne vode je bilo značilno za obdobje med leti 2002 in 2004. Suše z največjo intenziteto pojava najpogosteje beležimo v zimskih in pomladnih mesecih, močno sušo pa spomladi in poleti.

Neutral

Zavarovana območja narave so ukrep države za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti in situ in obsegajo dobrih 13 % površine Slovenije. Največje in najstarejše območje je Triglavski narodni park s skoraj 84.000 ha. Zavarovana površina se je v zadnjih letih povečala predvsem zaradi vzpostavitve treh krajinskih parkov.

Bad

Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo na premoženju povzročijo živali zavarovanih vrst. V letih, ko je zaradi pomladanskih pozeb ali poletne suše hrane v naravi manj, je pritisk prostoživečih živalskih vrst na človeške dobrine običajno večji. V letu 2019 smo obravnavali 1301 takšnih škodnih dogodkov, kar je za 76 % več kot v letu 2018. Za 1173 vloženih zahtevkov je bilo odobreno izplačilo odškodnine v skupni višini 570.580,39 EUR za škodo, ki so jo povzročile živali 28 zavarovanih vrst. Škodo na premoženju so lastniki opažali večinsko v obdobju od julija do novembra.

Neutral

Status naravne vrednote ima na ozemlju Slovenije 17.431 vrednih delov narave, med katerimi je tudi 12.148 podzemnih jam. Posegi in dejavnosti na naravnih vrednotah se lahko izvajajo le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti.

Good

Natura 2000 območja so bila vzpostavljena leta 2004. Glede na zaključke bilateralnega srečanja z Evropsko komisijo junija 2014 so bila dopolnjena v letu 2016. Predstavljajo 7681 km2 ali 37,50% celotne površine oziroma 7676 km2 ali 37,87 % kopnega ozemlja Republike Slovenije.
Natura 2000 območja so sestavni del ekološko pomembnih območij (EPO), t. j. območij pomembnih habitatnih tipov, njihovih delov ali večjih ekosistemskih enot, ki pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Ekološko pomembna območja pokrivajo skoraj 53% celotne površine Republike Slovenije.


SLEDI NAM

TWITTER