KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

V Slovenijo iz leta v leto prihaja vse več tujih turistov, medtem ko so zasebna potovanja domačega prebivalstva v skoraj desetletnem opazovanem obdobju bolj ali manj konstantna. Podatki tudi kažejo, da sta dohodek in pa velikost gospodinjstev pomemben razlog za (ne)odhod na potovanje. V letu 2018 si več kot ena četrtina (28,3 %) Evropejcev ni mogla privoščiti letnega tedenskega dopusta izven doma, medtem ko je bilo takih Slovencev dobra petina (21,8 %).

Good

Površine zemljišč, pripravljene za namakanje, so se v obdobju 2000–2019 povečale od 4.554 ha na 6.673 ha, njihov delež v skupni kmetijski zemlji v uporabi pa od 0,9 % na 1,4 %. Poraba vode na hektar namakanih zemljišč, ki je močno odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu, se je po letu 2001 zmanjšala. Leta 2019 je bilo porabljenih 1,030 m3 vode na hektar namakanih površin, kar je dobra četrtina manj (–27%) od dolgoletnega povprečja in več kot tri krat manj kot leta 2001, ko je bilo porabljenih 3,199 m3/ha.

Good

Kakovost kopalnih voda obalnega morja je odlična, kar Slovenijo uvršča v sam vrh med državami Evropske unije.

Neutral

V Sloveniji je večina (več kot 70 %) potrošene hrane uvožena, le približno tretjina hrane je domačega, slovenskega izvora, pred letom 2004 je bilo uvožene 40 % hrane. Tako uvoz kot izvoz hrane sta se po vstopu Slovenije v EU, občutno povečala. Izvoz se je povečal predvsem na račun nepredelanih kmetijskih proizvodov, uvoz pa na račun predelanih proizvodov. Več kot polovico uvožene hrane (60 %) se uvozi iz sosednjih držav (Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska), največ se uvozi žita, sadja, zelenjave in sladkorja.

Neutral

Slovenija spada med neto uvoznice hrane, saj z domačo proizvodnjo ne pokriva svojih potreb po kmetijskih proizvodih (pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju, prašičjem mesu in medu). Dolgoročni trend nakazuje, da je stopnja samooskrbe višja in stabilnejša pri večini živalskih proizvodov (mleko, jajca, goveje in perutninsko meso), z izjemo prašičjega mesa in medu, kjer se stopnja samooskrbe znižuje.

Bad

Incidenca malignega mezotelioma se tako v Sloveniji kot drugje po svetu (še vedno) ne zmanjšuje. Glede na dolgo latentno dobo bolezni bo v Sloveniji zlasti pri starejših verjetno še naraščala, pri mlajših pa pričakujemo, da bo pričela padati. Iz delovnega in bivalnega okolja še nismo odstranili vseh izdelkov iz azbesta, zato dejavnik tveganja za to bolezen še vedno obstaja in to ne samo za delavce, ki poklicno delajo z izdelki in odpadki z azbestom, temveč tudi za ostale.


SLEDI NAM

TWITTER