KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Raba primarne energije je leta 2019 znašala 6.701 ktoe in se je že drugo leto zapored zmanjšala, tokrat za 1,8 % glede na leto prej. Do zmanjšanja je prišlo tako zaradi manjše proizvodnje električne energije v termoelektrarnah kot tudi zaradi zmanjšanja rabe končne energije. V strukturi rabe primarne energije so leta 2019 prevladovala tekoča goriva (33 %), sledili so jedrska energija (22,6 %), obnovljivi viri energije (17 %), trdna goriva (15,8 %) in zemeljski plin (10,9 %). Od cilja za leto 2020 je bila raba primarne energije leta 2019 nižja za 6 %. Glede na leto 2005 se je raba primarne energije tako v Sloveniji kot v EU-28 zmanjšala za približno 11 %.


Kazalec prikazuje rabo primarne energije, ki je definirana kot količina energije, ki je potrebna za zadostitev potreb po energiji v državi, brez neenergetske rabe. Izračunana je kot vsota celotne rabe energije v obliki trdnih, tekočih in plinastih goriv, jedrskega goriva ter obnovljivih virov energije in neto uvoza električne energije, brez upoštevanja rabe energije za neenergetsko rabo. Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih goriv v rabi primarne energije) ali absolutnih enotah (tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe)). Za pretvorbo iz masnih enot se uporabljajo kurilne vrednosti posameznih goriv.

Analiza rabe primarne energije po gorivih ob upoštevanju različnega okoljskega odtisa goriv omogoča oceno vpliva rabe energije na okolje. Raba fosilnih goriv povzroča izpuste toplogrednih plinov in onesnaževal zraka, pri čemer so izpusti pri rabi zemeljskega plina občutno nižji kot pri rabi premoga. Poleg tega sta pridobivanje in transport fosilnih goriv pomembna elementa obremenjevanja okolja. Raba fosilnih goriv je omejena tudi z zalogami. Raba jedrske energije ne povzroča izpustov toplogrednih plinov ali onesnaževal zraka, problematična pa je zaradi jedrskih odpadkov in nevarnosti nesreč. Okolje z vidika izpustov najmanj obremenjuje raba obnovljivih virov energije, še vseeno pa lahko raba obnovljive energije vpliva na ekosistem ali pokrajino, iz česar izhaja, da na okolje vpliva raba energije katerekoli vrste. Zmanjšanje vpliva je mogoče doseči s spremembo strukture goriv, predvsem pa z nižjo rabo energije, h kateri lahko pomembno pripomoreta tako učinkovitejša raba energije kot tudi zmanjšanje potreb po energiji.


Grafi

Slika EN16-1: Raba primarne energije po gorivih, Slovenija, 2000‒2019
Viri:

SiStat, Statistični urad Republike Slovenije; Institut Jožef Stefan, 2021 (29. 03. 2021)

Prikaži podatke
Trdna goriva[ktoe] Tekoča goriva[ktoe] Plinasta goriva[ktoe] Jedrska energija[ktoe] OVE[ktoe] Industrijski odpadki[ktoe] Električna energija[ktoe] Raba primarne energije[ktoe] Raba primarne energije - cilj za leto 2020[ktoe]
2000 1358,45 2386,71 708,09 1240,52 901,01 0,33 -113,59 6481,52
2001 1447,74 2365,81 735,76 1369,76 982,69 0,19 -152,36 6749,60
2002 1545,15 2298,60 721,92 1440,37 836,11 0,07 -97,51 6744,71
2003 1462,57 2324,99 783,78 1356,73 866,56 6,38 14,10 6815,10
2004 1508,66 2346,49 787,85 1422,39 958,38 10,37 -65,00 6969,14
2005 1506,37 2395,51 803,15 1533,13 1012,39 12,96 -27,89 7235,62
2006 1545,79 2462,72 786,14 1445,58 944,91 15,95 3,80 7204,89
2007 1575,67 2428,22 783,74 1483,88 990,50 12,78 19,62 7294,42
2008 1523,80 2827,74 782,09 1634,49 1091,70 14,52 -137,54 7736,81
2009 1419,90 2489,21 740,62 1495,35 1113,72 19,78 -263,02 7015,56
2010 1449,93 2435,87 783,31 1473,98 1158,56 23,28 -182,29 7142,65
2011 1465,07 2468,36 732,79 1619,31 1077,31 29,33 -117,97 7274,20
2012 1389,78 2415,81 705,35 1440,35 1106,11 31,83 -89,32 6999,93 7125
2013 1350,00 2247,47 687,42 1380,86 1210,94 34,71 -110,86 6800,54 7125
2014 1042,81 2192,16 621,15 1659,67 1246,17 43,20 -235,80 6569,36 7125
2015 1061,26 2174,11 659,11 1471,71 1107,78 43,04 -4,13 6512,88 7125
2016 1141,28 2283,02 698,82 1488,97 1163,39 44,82 -101,18 6719,11 7125
2017 1133,01 2303,64 733,03 1637,69 1096,76 51,09 -44,34 6910,87 7125
2018 1123,61 2311,91 718,84 1505,10 1148,62 60,42 -43,18 6825,33 7125
2019 1058,47 2220,64 728,35 1516,78 1139,81 63,99 -27,39 6700,65 7125
Slika EN16-2: Gibanje rabe primarne energije po gorivih in skupne rabe primarne energije, Slovenija, 2000‒2019
Viri:

SiStat, Statistični urad Republike Slovenije; Institut Jožef Stefan, 2021 (29. 03. 2021)

Prikaži podatke
Trdna goriva [Indeks (2000 = 100)] Tekoča goriva [Indeks (2000 = 100)] Plinasta goriva [Indeks (2000 = 100)] Jedrska energija [Indeks (2000 = 100)] OVE [Indeks (2000 = 100)] Skupna raba primarne energije [Indeks (2000 = 100)]
2000 100 100 100 100 100 100
2001 106,57 99,12 103,91 110,42 109,07 104,14
2002 113,74 96,31 101,95 116,11 92,80 104,06
2003 107,66 97,41 110,69 109,37 96,18 105,15
2004 111,06 98,31 111,26 114,66 106,37 107,52
2005 110,89 100,37 113,43 123,59 112,36 111,63
2006 113,79 103,18 111,02 116,53 104,87 111,16
2007 115,99 101,74 110,68 119,62 109,93 112,54
2008 112,17 118,48 110,45 131,76 121,16 119,37
2009 104,52 104,29 104,60 120,54 123,61 108,24
2010 106,73 102,06 110,62 118,82 128,58 110,20
2011 107,85 103,42 103,49 130,53 119,57 112,23
2012 102,31 101,22 99,61 116,11 122,76 108,00
2013 99,38 94,17 97,08 111,31 134,40 104,92
2014 76,76 91,85 87,72 133,79 138,31 101,36
2015 78,12 91,09 93,08 118,64 122,95 100,48
2016 84,01 95,66 98,69 120,03 129,12 103,67
2017 83,40 96,52 103,52 132,02 121,73 106,62
2018 82,71 96,87 101,52 121,33 127,48 105,30
2019 77,92 93,04 102,86 122,27 126,50 103,38
Slika EN16-3: Struktura rabe primarne energije po gorivih, EU-28 in Slovenija, 2000, 2005, 2010, 2015, 2018 in 2019
Viri:

Eurostat, 2021 (29. 03. 2021)

Prikaži podatke
Trdna goriva [ktoe] Tekoča goriva [ktoe] Plinasta goriva [ktoe] Jedrska energija [ktoe] OVE [ktoe] Industrijski odpadki [ktoe] Električna energija [ktoe] Toplota [ktoe] Skupna raba primarne energije [ktoe] Trdna goriva [%] Tekoča goriva [%] Plinasta goriva [%] Jedrska energija [%] OVE [%] Industrijski odpadki [%] Električna energija [%] Toplota [%]
SI 2000 1305,95 2413,81 825,58 1228,12 901,03 0,33 -113,59 0 6561,24 19,90 36,79 12,58 18,72 13,73 0,01 -1,73 0
SI 2005 1538,43 2580,58 928,83 1517,80 1014,63 10,72 -27,95 0 7563,03 20,34 34,12 12,28 20,07 13,42 0,14 -0,37 0
SI 2010 1453,38 2602,94 862,83 1335,24 1163,25 18,61 -182,29 0 7253,96 20,04 35,88 11,89 18,41 16,04 0,26 -2,51 0
SI 2015 1067,89 2288,85 664,32 1332,20 1112,78 37,59 -4,13 0 6499,50 16,43 35,22 10,22 20,50 17,12 0,58 -0,06 0
SI 2018 1131,47 2453,96 724,72 1364,60 1151,50 57,54 -43,18 0 6840,61 16,54 35,87 10,59 19,95 16,83 0,84 -0,63 0
SI 2019 1066,22 2369,74 734,11 1375,20 1141,77 62,03 -27,39 0 6721,68 15,86 35,26 10,92 20,46 16,99 0,92 -0,41 0
EU-28 2000 324600,21 663572,74 395996,74 243993,68 98763,63 2399,22 1979,50 254,63 1731560,35 18,75 38,32 22,87 14,09 5,70 0,14 0,11 0,01
EU-28 2005 324143,06 683864,25 445127,57 257827,91 123936,88 1606,69 1347,88 465,54 1838319,78 17,63 37,20 24,21 14,03 6,74 0,09 0,07 0,03
EU-28 2010 291722,85 613076,47 447603,69 234451,10 180853,38 3414,53 650,08 706,91 1772478,99 16,46 34,59 25,25 13,23 10,20 0,19 0,04 0,04
EU-28 2015 274081,55 562535,06 357274,90 219779,10 219854,20 4191,63 1240,80 998,92 1639956,15 16,71 34,30 21,79 13,40 13,41 0,26 0,08 0,06
EU-28 2018 235821,07 576362,15 392860,80 209798,63 242713,13 4559,74 2403,97 1079,77 1665599,25 14,16 34,60 23,59 12,60 14,57 0,27 0,14 0,06
EU-28 2019 192737,75 573512,17 402517,40 210180,35 251641,88 4761,82 2073,53 1090,74 1638515,64 11,76 35,00 24,57 12,83 15,36 0,29 0,13 0,07

Cilji

EU si je leta 2007 kot enega od ključnih ciljev za leto 2020 zastavila tudi 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti. Omenjeni cilj je stopil v veljavo s sprejetjem Direktive o energetski učinkovitosti (EED) leta 2012. V skladu s 3. členom te Direktive si je morala vsaka država članica na tem področju določiti okvirni nacionalni cilj, ki temelji na rabi primarne ali končne energije, na prihranku primarne ali končne energije ali na energetski intenzivnosti. Slovenija je svoje cilje v skladu z Direktivo opredelila v AN URE iz leta 2015. Glavni cilj AN URE na področju energetske učinkovitosti tako je, da raba primarne energije leta 2020 ne bo presegla 7.125 ktoe. Skupni cilj EU za leto 2020 je omejiti rabo primarne energije na 1.483 Mtoe.

Leta 2018 je bila sprejeta prenovljena Direktiva o energetski učinkovitosti, s katero je bil na ravni EU sprejet cilj za najmanj 32,5-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2030, z možnostjo za naknadno zvišanje cilja do leta 2023. Države članice so morale svoj prispevek k doseganju tega cilja opredeliti v okviru nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov. Slovenija si je v NEPNu iz leta 2020 za cilj zadala izboljšati energetsko učinkovitost do leta 2030 za vsaj 35 % glede na osnovni scenarij iz leta 2007 ter zastavila indikativni cilj, v skladu s katerim raba primarne energije tega leta ne bo presegla 6.356 ktoe. Skupni cilj EU za leto 2030 je omejiti rabo primarne energije na 1.273 Mtoe.


Raba primarne energije je leta 2019 znašala 6.701 ktoe in se je že drugo leto zapored zmanjšala, tokrat za 1,8 % glede na leto prej. Trendi rabe primarne energije sicer, z nekaj odstopanji, približno sledijo trendom rabe končne energije; tudi ta se je leta 2019 v primerjavi z letom 2018 zmanjšala (za podrobnosti glej kazalec EN10 Raba končne energije po sektorjih). V preteklosti je bil trend rabe primarne energije v obdobju 2000‒2008 naraščajoč. Leta 2008 je raba primarne energije znašala 7.737 ktoe, kar je 19,4 % več kot leta 2000 in največ v opazovanem obdobju. Od leta 2008 je bil trend do leta 2015 padajoč, nato pa se je raba primarne energije najprej v dveh letih povečala za 6 % in v zadnjih dveh letih za 3 % zmanjšala. Glede na leto 2000 je bila raba leta 2019 višja za 3,4 %. Leta 2019 se je zmanjšala tudi proizvodnja električne energije: manj so proizvajale termoelektrarne in hidroelektrarne, nekoliko več pa jedrska elektrarna.

Leta 2019 je bila raba primarne energije 6 % oz. 424 ktoe pod ciljno vrednostjo za leto 2020. Zaradi pandemije koronavirusa pričakujemo leta 2020 tako zmanjšanje rabe končne kot tudi primarne energije in s tem tudi doseganje zastavljenega cilja izboljšanja energetske učinkovitosti do leta 2020.

V strukturi rabe primarne energije so leta 2019 prevladovala tekoča goriva (33,1 %), sledili so jedrska energija (22,6 %), obnovljivi viri energije (17 %), trdna goriva (15,8 %) in zemeljski plin (10,9 %). Neto uvoz električne energije je predstavljal -0,4 % rabe primarne energije (več električne energije je bilo izvožene kot uvožene).

Poraba fosilnih goriv se je v obdobju 2000‒2019 zmanjšala za 10 %, pri čemer sta se poraba trdnih in tekočih goriv zmanjšali za 22,1 oz. 7 %, poraba zemeljskega plina se je povečala za 2,9 %. Raba trdnih goriv se je zmanjšala predvsem zaradi prenehanja obratovanja nekaterih enot termoelektrarn, poraba tekočih goriv pa se je, kljub povečanju porabe pogonskih goriv v prometu za več kot polovico, zmanjšala zaradi približno enakovrednega zmanjšanja porabe tekočih goriv v vseh ostalih sektorjih. Poraba zemeljskega plina se je povečala predvsem zaradi zamenjave ostalih fosilnih goriv v gospodinjstvih, v industriji se je celo zmanjšala. V opazovanem obdobju je bila poraba fosilnih goriv največja leta 2008 (5.134 ktoe), najmanjša pa leta 2014 (3.856 ktoe). V obdobju 2010‒2019 se je raba fosilnih goriv zmanjšala za 14,2 %, a predvsem na račun zmanjšanja za 17,4 % v obdobju do leta 2014.

Letna raba jedrske energije se po letu 2004 giblje med 1.400 in1.600 ktoe, z opaznejšimi večjimi nihanji zaradi rednih vzdrževalnih del. Leta 2019 je bila raba jedrske energije za 22,3 % višja kot leta 2000, glede na leto 2010 pa je bilo povečanje 2,9-odstotno. Raba obnovljivih virov energije (OVE) se je v obdobju 2000‒2019 povečala za 26,5 %. Glede na leto 2010 se je raba OVE celo zmanjšala, in sicer za 1,6 %, pri čemer se je raba ostalih OVE (lesna biomasa, sončna energije itd.) zmanjšala za 2 %, raba hidroenergije, ki je odvisna od hidroloških razmer, pa za 0,9 %.

Zaradi razlik v rasti porabe posameznih energentov so se spremenili tudi deleži v rabi primarne energije. Leta 2019 sta bila deleža tekočih in plinastih goriv glede na leto 2005, ki se uporablja za izhodiščno leto za cilje za izpuste snovi, skoraj enaka; prvi za 0,2 odstotne točke nižji, drugi pa malenkostno višji. Delež trdnih goriv se je zmanjšal za 5 odstotnih točk, delež jedrske energije pa se je povečal za 1,4 odstotne točke. Prav tako se je povečal delež OVE, in sicer za 3 odstotne točke. Od leta 2010 se je ta delež povečal samo za 0,8 odstotne točke, kar kaže na to, da je zamenjava fosilnih goriv z obnovljivimi (pre)počasna. Za doseganje zavez Slovenije na področju OVE je sicer pomembnejši delež OVE v bruto končni rabi energije (za podrobnosti glej kazalec EN24 Delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije).

Zmanjševanje deleža fosilnih, še zlasti trdnih goriv v rabi primarne energije je pomembno tudi zato, ker prispeva k zmanjševanju izpustov CO2. Spreminjanje strukture rabe primarne energije v smeri nižjega vpliva na okolje in s tem nižjih izpustov CO2 je pričakovati tudi v prihodnje. Z NEPN so predvideni postopno opuščanje rabe premoga, in sicer za vsaj 30 % do leta 2030, prepoved prodaje in vgradnje novih kotlov na kurilno olje od leta 2023 dalje ter povečanje deleža OVE v končni rabi na vsaj 27 % do leta 2030. Med indikativnimi cilji do leta 2030 je tudi 10-odstotni delež metana ali vodika obnovljivega izvora v prenosnem in distribucijskem plinskem omrežju. Zamenjava tekočih goriv v sektorju promet ter plinastih goriv v industriji ostaja v okviru zmanjševanja rabe fosilnih goriv še naprej največji izziv. Poleg spremembe strukture pa se v prihodnje zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije pričakuje tudi zmanjšanje rabe primarne energije – Slovenija si je v skladu z evropskimi cilji do leta 2030 v NEPN zastavila izboljšanje energetske učinkovitosti za vsaj 35 % glede na leto 2007, indikativni cilj za rabo primarne energije pa postavila na 6.356 ktoe.

Raba primarne energije v EU-28 se je v obdobju 2000‒2019 zmanjšala, v Sloveniji pa povečala. V obdobjih 2005‒2019 in 2010‒2019 je bilo zmanjšanje rabe primarne energije v Sloveniji primerljivo s tistim v EU-28, glede na leto 2015 pa je raba primarne energije v EU-28 ostala na enaka ravni, medtem ko se je v Sloveniji povečala za 3,4 %. V strukturi rabe primarne energije v EU-28 in Sloveniji je bil leta 2019 delež tekočih goriv enak, deleža trdnih goriv in obnovljivih virov energije sta bila v Sloveniji nekoliko višja, delež jedrske energije pa znatno višji kot v EU-28.


Metodologija

Cilji povzeti po:

Za leto 2020 so cilji povzeti po Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2014‒2020 oz. Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2017‒2020 in Direktivi (2012/27/EU) o energetski učinkovitosti.

Cilji za leto 2030 so povzeti po Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije ter Uredbi (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov in Direktivi (EU) 2018/2002 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti.

Cilji na področju izpustov toplogrednih plinov so zajeti v kazalcih PS03 Izpusti toplogrednih plinov in PO01 Letni izpusti TGP po Odločbi 406/2009/ES.

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Uporabljeni so bili podatki SURS-a, ki so objavljeni na spletnih straneh v spletni aplikaciji StStat.
Za kazalec (EN16-1 in EN16-2) je bil kot osnova uporabljen podatek Oskrba z energijo, ki mu je odštet podatek o neenergetski rabi enegije, oboje iz energetske bilance Slovenije. Tako izračunan podatek je enakovreden ciljnim vrednostim za rabo primarne energije iz nacionalnih dokumentov na področju energetske učinkovitosti.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Povprečne letne rasti rabe primarne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1/število let) –1] x 100.
Pri izračunu deležev posameznih goriv v skupni rabi primarne energije, je bila raba primarne energije imenovalec, števec pa je bila poraba posameznega goriva.
Ponekod je uporabljena odstotna točka. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 %-15 %=1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Skupna raba primarne energije

ktoe

SURS, spletna aplikacija SiStat

2000-2019

oktobra za preteklo leto

enkrat letno

05. 03. 2021

da, s prilagoditvami

Raba primarne energije po gorivih

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 2

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Za primerjavo podatkov Slovenije z EU-28 (graf EN16-3) so bili zaradi primerljivosti, tako za EU kot za Slovenijo, uporabljeni podatki EUROSTAT-a. EUROSTAT spremlja oskrbo z energijo in rabo primarne energije z različnimi kategorijami, in sicer z Gross inland consumption, Gross inland consumption (Europe 2020‒2030) in Primary energy consumption (Europe 2020‒2030). Gross inland consumption (Europe 2020‒2030) dobimo, če od Gross inland consumption odštejemo še toploto okolice, ki jo za svoje delovanje potrebujejo toplotne črpalke, če pa odštejemo še rabo končne energije za neenergetsko rabo, dobimo Primary energy consumption (Europe 2020‒2030). V vseh primerih se podatki razlikujejo od podatkov, ki jih objavlja SURS v energetski bilanci. Za primerjavo je bila uporabljena kategorija Gross inland consumption, ki je edina, za katero so na razpolago tudi podatki po gorivih. Podatki so bili pridobljeni na spletni strani EUROSTAT-a pod rubriko »Environment and energy«. Po informacijah EUROSTAT-a gre sicer za kategorijo, ki predstavlja prehod iz stare v novo EUROSTAT energetsko bilanco.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Povprečne letne rasti rabe primarne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1/število let) –1] x 100.
Pri izračunu deležev posameznih goriv v skupni rabi primarne energije, je bila raba primarne energije imenovalec, števec pa je bila poraba posameznega goriva.
Ponekod je uporabljena odstotna točka. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 %-15 %=1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Skupna raba primarne energije

ktoe

EUROSTAT, spletna aplikacija EUROSTAT

2000-2019

januarja za dve leti nazaj

enkrat letno

02. 03. 2021

Raba primarne energije po gorivih

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. MzI, 2015. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2014‒2020 (AN URE 2020) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ure/an_ure_2020_sprejet_maj_2015.pdf).
  2. MzI, 2017. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017‒2020 (AN URE 2020) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ure/an_ure_2017-2020_final.pdf).
  3. MzI, 2020. Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf).
  4. Eurostat: podatki o rabi energije za države EU-28 (Complete energy balances – annual data).


Related indicators