KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Izpusti vseh predhodnikov ozona so se od leta 1990 do leta 2016 zmanjšali za 52 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 48 %, ogljikovega oksida za 64 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 52 % ter metana za 14 %. Izpusti so se zmanjšali predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, kar je prispevalo k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida iz cestnega prometa, ki je glavni vir predhodnikov ozona. Izpusti dušikovih oksidov in nemetanskih hlapnih organskih snovi so bili leta 2016 nižji od predpisanih ciljnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene od leta 2010 dalje.


Kazalec prikazuje gibanje izpustov plinov, ki povzročajo nastanek prizemnega ozona v obdobju 1990–2016 in strukturo izpustov posameznega plina glede na vir onesnaževanja.

Predhodnik ozona je snov, ki prispeva k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona. Med predhodnike ozona prištevamo: dušikove okside (NOx), ogljikov oksid (CO), metan (CH4) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC).

Skupni izpusti snovi, ki povzročajo nastanek prizemnega ozona so izraženi kot vsota izpustov vseh štirih onesnaževal in pomnoženi s pripadajočimi faktorji nastanka prizemnega ozona. Izpusti so podani v NMVOC ekvivalentu.


Grafi

Slika ZR10-1: Izpusti predhodnikov ozona, Slovenija, 1990-2016
Viri: 
; Državna evidenca izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje (2018)
Prikaži podatke

NOx [indeks (1990 = 100)]

CO [indeks (1990 = 100)]

NMVOC [indeks (1990 = 100)]

CH4 [indeks (1990 = 100)]

predhodniki ozona - skupaj [indeks (1990 = 100)]

ciljna vrednost NOx [indeks (1990 = 100)]

ciljna vrednost NMVOC [indeks (1990 = 100)]

1990

100

100

100

100

100

1991

91,87

93,43

95,83

96,58

93,54

1992

93,02

89,90

93,87

98,47

92,79

1993

97,99

94,21

94,70

95,27

96,16

1994

102,08

91,47

96,80

95,38

98,31

1995

100,61

90,87

96,54

96,54

97,44

1996

104,26

93,54

101,99

94,81

101,49

1997

102,55

84,24

96,08

94,62

96,99

1998

92,93

72,12

88,48

96,21

87,69

1999

83,69

64,68

83,23

96,20

80,21

2000

83,01

59,60

80,81

99,58

78,18

2001

82,83

57,99

76,88

98,70

76,45

2002

82,09

56,05

77,50

102,45

75,99

2003

78,51

54,82

75,94

100,81

73,54

2004

76,15

50,47

72,40

100,11

70,43

2005

77,84

49,01

67,45

99,44

69,27

2006

78,35

45,82

67,50

98,21

68,94

2007

76,04

43,30

64,66

98,91

66,43

2008

81,67

41,62

62,52

94,43

68,01

2009

70,49

42,64

59,80

91,34

61,98

2010

68,55

42,89

57,97

90,24

60,48

2011

67,46

41,74

54,24

89,86

58,48

2012

65,31

40,67

51,44

87,88

56,30

2013

62,59

40,36

49,45

85,57

54,27

2014

55,94

34,55

46,72

81,48

49,13

2015

50,29

35,11

47,19

84,04

46,75

2016

51,51

35,95

47,74

85,59

47,68

cilj 2010

62,31

62,28

Slika ZR10-2: Struktura izpustov predhodnikov ozona, po snoveh, Slovenija, 2016
Viri: 
; Državna evidenca izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje (2018)
Prikaži podatke

NOx [%]

NMVOC [%]

CO [%]

CH4 [%]

2016

50,79

13,54

34,32

1,34

Slika ZR10-3: Struktura izpustov predhodnikov ozona, po sektorjih, Slovenija, 2016
Viri: 
; Državna evidenca izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje (2018)
Prikaži podatke

Proizvodnja elektrike in toplote [%]

Raba goriv v industriji [%]

Cestni promet [%]

Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [%]

Ubežni izpusti [%]

Industrijski procesi in raba topil [%]

Ostali promet [%]

Kmetijstvo [%]

Odpadki [%]

predhodniki ozona skupaj

5,81

7,28

30,58

22,02

1,73

11,57

8,05

12,35

0,62

NOx

10,84

8,61

50,13

9,40

0,00

0,29

10,99

9,69

0,06

NMVOC

0,46

6,78

8,12

23,99

4,55

30,38

5,47

19,44

0,80

CO

1,03

4,27

17,17

65,83

0,00

7,32

4,38

0

0,00

CH4

0,13

0,23

0,27

7,26

12,45

0

0,00

56,37

23,29

Slika ZR10-4: Izpusti predhodnikov ozona, EU-28 države, 2016 [v kg/prebivalca]
Viri: 
EMEP database (CEIP), Eurostat (2018)
; EEA Greenhouse gas data viewer, European Environment Agency (2018)
; EUROSTAT (2018)
Prikaži podatke

izpusti na prebivalca [kg/preb]

Luksemburg

67,54

Estonija

58,24

Irska

55,25

Finska

51,99

Latvija

49,31

Češka

48,10

Litva

47,87

Danska

47,72

Poljska

47,31

Avstrija

44,64

Slovenija

43,25

Grčija

41,01

Hrvaška

38,09

Portugalska

37,99

Bolgarija

37,64

Španija

37,21

Švedska

36,85

EU-28

36,16

Nemčija

34,95

Italija

34,84

Belgija

34,79

Ciper

34,60

Madžarska

34,35

Združeno kraljestvo

32,46

Slovaška

32,12

Romunija

31,21

Nizozemska

30,63

Francija

29,37

Malta

20,89


Cilji

Zmanjšanje celotnih državnih izpustov dušikovih oksidov na 45 tisoč ton, žveplovega dioksida na 27 tisoč ton, nemetanskih hlapnih organskih snovi na 40 tisoč ton in amonijaka na 20 tisoč ton do leta 2010, kot to zahtevata Protokol o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC). Nacionalne zgornje meje izpustov ne smejo biti presežene niti po letu 2010. Revizija Goeteborškega protokola in direktive NEC pa dodatno predpisujejo zmanjšanje izpustov dušikovih oksidov za 39 %, žveplovih oksidov za 63 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 23%, amonijaka za 1% in delcev PM2.5 za 25 % po letu 2020 glede na vrednosti izpustov v letu 2005.


K nastanku prizemnega ozona prispevajo izpusti dušikovih oksidov, ogljikovega oksida, metana in nemetanskih hlapnih organskih snovi. NOx, CO, CH4 in NMVOC vstopajo v zapletene fotokemične reakcije v spodnjih plasteh atmosfere. NOx, CO, CH4 in NMVOC imenujemo tudi predhodniki troposferskega ozona. Posamezna onesnaževala imajo različen potencial za tvorbo prizemnega ozona. K izpustom predhodnikov ozona so leta 2016 največ prispevali dušikovi oksidi (51 %), sledi ogljikov oksid (34 %). Nemetanske hlapne organske spojine so prispevale 14 %, prispevek metana pa je bil le 1 %.

 

Izpusti predhodnikov ozona so se v obdobju 1990-2016 zmanjšali za 52 %. Najbolj so se zmanjšali izpusti ogljikovega oksida (64 %). Izpusti nemetanskih hlapnih organskih snovi so se zmanjšali za 52 %, dušikovih oksidov za 48 % in metana za 14 %. Izpusti so se najbolj zmanjšali v sektorju promet, predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila. Uvedba avtomobilskih katalizatorjev za vozila na bencinski pogon je prispevala k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida. K zmanjšanju izpustov nemetanskih hlapnih organskih snovi je prispeval tudi sektor rabe topil (znižanje vsebnosti topil v barvah, lakih…) in izvajanje zakonodaje s področja skladiščenja in pretakanja ter hlapnosti motornih bencinov. K nižjim izpustom dušikovih oksidov so prispevali tudi ukrepi v termoelektrarnah in toplarnah s posodobitvijo tehnologij in namestitvijo čistilnih naprav, zamenjave goriv, pa tudi izboljšanje procesov izgorevanja v industriji. Vrednosti izpustov dušikovih oksidov so bili v letu 2016 za 17 % nižje od ciljne vrednosti, ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Prav tako so bile izpusti nemetanskih hlapnih organskih spojin nižji od predpisanih ciljnih vrednosti za 23 %.

Glavni vir skupnih izpustov predhodnikov ozona je bil v letu 2016  promet (39 %), sledi raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (22 %). Prispevek ostalih sektorjev je manjši.

V letu 2016 je bil glavni vir izpustov dušikovih oksidov promet (61 %). K izpustom ogljikovega oksida je največ prispevala raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (66 %). Glavni vir izpustov metana je kmetijstvo (56 %). Industrijski procesi in raba topil so največji vir nemetanskih hlapnih organskih spojin (30 %).

Slovenija sodi med države z višjimi izpusti predhodnikov ozona na prebivalca. V letu 2016 se je Slovenija s 43 kg izpustov predhodnikov ozona na prebivalca uvrstila na 11. mesto med državami EU-28. Povprečje izpustov v EU-28 je bilo 36 kg/prebivalca. Najvišji izpusti so bili leta 2016 zabeleženi v Luksemburgu (68 kg/prebivalca), najnižji pa na Malti (21 kg/prebivalca).

Za doseganje zastavljenih ciljev so bili sprejeti ukrepi na področju izboljšanja energetske učinkovitosti, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, znižanja vsebnosti topil v barvah, čistilih in drugih izdelkih ter dosledno izvajanje okoljske zakonodaje, predvsem na področju celovitega preprečevanja industrijskega onesnaževanja (uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij) in omejevanja onesnaževanja iz velikih kurilnih naprav.

Predhodniki ozona v veliki meri prispevajo k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona. Ker je ta močan oksidant, škodljivo vpliva na zdravje ljudi in ekosistemov. Visoke koncentracije prizemnega ozona lahko pri ljudeh negativno vplivajo na dihalni sistem, zlasti pljuča, povzročajo pa tudi škodo na listih, znižujejo odpornost rastlin na bolezni ter zmanjšujejo količino pridelkov. Ozon lahko povzroča poškodbe tudi na plastiki in gumi.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti poProtokolu o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktivi (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC) ter Uredbi o zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka. Velja za NOx in NMVOC.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki:
- za izpuste onesnaževal zraka: Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Centralno odložišče poročil (CDR),
- za toplogredne pline: Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Centralno odložišče poročil (CDR).
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov za kazalec: 14. avgust 2018
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil, prevoženih kilometrih… ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA). Za izračun izpustov metana uporabljamo priporočeno metodologijo, ki jo pripravlja Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC). Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2016. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo februarja tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzirajo Evropska komisija,  Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah (UNFCCC) z rednimi letnimi revizijami poročil.

Metodologija obdelave podatkov:
Skupni izpusti so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih snovi. Uporabljene so bile enake uteži kot jih Evropska okoljska agencija uporablja za svoje izračune. Uteži za prizemni ozon so izračunane na podlagi ocene sposobnosti posamezne snovi, da se iz nje tvori prizemni ozon (»TOFP – Tropospheric Ozone Forming Potential«). Uteži so sledeče: NOx – 1,22; NMVOC – 1,0; CO – 0,11; CH4 – 0,014. Enota je kt NMVOC ekvivalenta.
Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o izpustih onesnaževal zraka so preračunani v skladu z enotno, mednarodno potrjeno in priporočeno EMEP/EEA metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Podatki o izpustih toplogrednih plinov so izračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so prav tako mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzirajo Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah in Evropska komisija z rednimi letnimi revizijami poročil.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca: Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost:1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Podatki o prebivalcih za Slovenijo ter o izpustih in prebivalcih za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir:

Izpusti CO, NMVOC, NOx: Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska okoljska agencija (European Environment Agency-EEA)

Izpusti CH4: EEA Greenhouse gas data viewer,

Prebivalstvo: Eurostat database, 2018.
Skrbnik podatkov: Evropska okoljska agencija, Eurostat
Datum zajema podatkov za kazalec: 20. avgust 2018
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o izpustih so predstavljeni za leto 2016. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-28 so predvidoma na voljo julija tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto.
Število prebivalcev držav Evropske unije je povzeto za leto 2016 iz baze podatkov Eurostat-a (Population – Demography – National data – Population (demo_pop) - Population on 1 January by age and sex - demo_pjan). Podatki se zbirajo letno.
Metodologija obdelave podatkov:
Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se je začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske okoljske agencije. Za izračun izpustov metana je uporabljena priporočena metodologija, ki jo pripravlja Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC). Kazalec je izračunan kot kvocient izpustov predhodnikov ozona in števila prebivalcev za posamezno državo. Za izračun skupnih izpustov predhodnikov ozona so uporabljeni enaki faktorji za potencial nastajanja prizemnega ozona kot so navedeni zgoraj.
Geografska pokritost: Kazalec zajema države EU-28, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih predhodnikov ozona, ki jih države EU-28 poročajo Evropski Komisiji ter Sekretariatu konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in Sekretariatu konvencije o podnebnih spremembah.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Izvorna baza podatkov
Državna evidenca izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje
Skrbnik podatkov

Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov
14.08.2018
Podatki za obdobje
1990-2016
Geografska pokritost
Slovenija
Izvorna baza podatkov
Centre on Emission Inventories and Projections (CEIP), WebDab search, CEIP
Skrbnik podatkov

CEIP – Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, program EMEP

Datum zajema podatkov
14.08.2018
Podatki za obdobje
2016
Geografska pokritost
Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo
Izvorna baza podatkov
EEA Greenhouse gas data viewer, European Environment Agency
Skrbnik podatkov

Evropska okoljska agencija (European Environment Agency-EEA)

Datum zajema podatkov
20.08.2018
Podatki za obdobje
2016
Geografska pokritost
Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo
Izvorna baza podatkov
Eurostat database, Eurostat
Skrbnik podatkov

Eurostat

Datum zajema podatkov
20.08.2018
Podatki za obdobje
2016
Geografska pokritost
Kazalec zajema države EU-28, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Drugi viri in literatura

  1. Informative Inventory Report 2018 for Slovenia, Agencija RS za okolje, marec 2018
  2. Slovenia's National Inventory Report 2018 Agencija RS za okolje, april 2018
  3. Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera (direktiva NEC)
  4. Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka
  5. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012
  6. Zakon o ratifikaciji protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja
  7. The 1999 Gothenburg Protocol to Abate Acidification, Eutrophication and Ground-level Ozone
  8. Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka
  9. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012
  10. Emissions of ozone precursors, Indicator Assessment, CSI 002, Published 27 Jun 2014, Evropska okoljska agencija, 2014
  11. Emissions of air pollutants from transport, TERM 0003, Indicator Assessment, published Dec 2017, Evropska okoljska agencija
  12. de Leeuw, F.A.A.M. (2002), supported by the European topic centre on air and climate change, under contract to the European Environment Agency, A set of emission indicators for long-range transboundary air pollution, Environmental Science & Policy, 5, 135-145
  13. Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega