KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Izpusti predhodnikov ozona so se od leta 1990 do leta 2007 zmanjšali za 34 %, predvsem kot rezultat povečane rabe vozil s katalizatorji v manjši meri pa tudi zaradi povečanega števila dizelskih vozil.


Kazalec prikazuje gibanje izpustov plinov, ki jih zaradi povzročanja nastanka prizemnega ozona uvrščamo med predhodnike ozona. Mednje spadajo nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC), dušikovi oksidi (NOx), ogljikov monoksid (CO) in metan (CH4). Izpusti so izračunani po metodologiji za izdelavo državnih emisijskih evidenc, ki temelji na metodologiji CORINAIR, oz. v primeru metana po metodologiji za izračun izpustov toplogrednih plinov, IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change – Medvladni forum za spremembe podnebja). Vrednosti izpustov so pomnožene z utežnim faktorjem nastanka prizemnega ozona, ki za NOx znaša 1,22, za NMVOC 1, za CO 0,11 in CH4 0,014. Izpusti plinov prikazujejo trend za obdobje 1990–2007, izraženi pa so v indeksih po letih, pri čemer se kot izhodiščno leto za preračun upošteva leto 1990 (1990 = 100). Kazalec prikazuje poleg gibanja izpustov tudi sestavo izpustov posameznega plina glede na vir onesnaževanja (promet, industrija, energetika, kurišča idr.).


Grafi

Slika ZR10-1: Gibanje izpustov predhodnikov ozona
Viri:

Državne emisijske evidence in evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2010

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
dušikovi oksidi (NOx) 1000 t ekvivalentov NMVOC 71 65.8 68.9 71.1 73.3 74.1 77.4 74.9 68.8 61.6
ogljikov monoksid (CO) 1000 t ekvivalentov NMVOC 34.1 33.9 31 32.9 32.2 32.6 34.2 31.2 26.5 24.3
nemetanski hlapni ogljikovodiki (NMVOC) 1000 t ekvivalentov NMVOC 63.4 61.2 59.9 61.4 62 61.9 66.3 62.1 54.9 50.5
metan (CH4) 1000 t ekvivalentov NMVOC 1.5 1.4 1.5 1.4 1.4 1.4 1.4 1.4 1.4 1.4
predhodniki ozona - skupaj 1000 t ekvivalentov NMVOC 169.9 162.4 161.3 166.8 168.9 170 179.3 169.5 151.6 137.9
dušikovi oksidi (NOx) indeks (1990 = 100) 100 92.7 97.1 100.1 103.2 104.4 109 105.5 96.9 86.8
ogljikov monoksid (CO) indeks (1990 = 100) 100 99.5 91.1 96.5 94.6 95.6 100.4 91.4 77.9 71.4
nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC) indeks (1990 = 100) 100 96.6 94.6 96.9 97.8 97.7 104.6 98 86.6 79.7
metan CH4 indeks (1990 = 100) 100 95.9 99 95.7 95.4 95 93.2 94.2 95.9 94.9
predhodniki ozona - skupaj indeks (1990 = 100) 100 95.6 95 98.2 99.4 100 105.5 99.8 89.2 81.1
ciljna vrednost NOx indeks (1990 = 100)
ciljna vrednost NMVOC indeks (1990 = 100)
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
dušikovi oksidi (NOx) 1000 t ekvivalentov NMVOC 60.9 61.5 60.6 59.3 58.8 55.5 57.1 54.4 57.5
ogljikov monoksid (CO) 1000 t ekvivalentov NMVOC 22.9 22 20.5 19.9 18.3 17.7 16.9 17 16.2
nemetanski hlapni ogljikovodiki (NMVOC) 1000 t ekvivalentov NMVOC 49 48.1 46.3 45.2 43.8 42.6 41.4 40.5 37.9
metan (CH4) 1000 t ekvivalentov NMVOC 1.5 1.4 1.5 1.5 1.4 1.4 1.5 1.5 1.4
predhodniki ozona - skupaj 1000 t ekvivalentov NMVOC 134.3 133 129 125.8 122.5 117.3 117 113.5 113
dušikovi oksidi (NOx) indeks (1990 = 100) 85.8 86.6 85.4 83.5 82.9 78.2 80.5 76.7 81
ogljikov monoksid (CO) indeks (1990 = 100) 67.2 64.6 60.3 58.3 53.8 52.1 49.7 49.9 47.6
nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC) indeks (1990 = 100) 77.4 75.9 73.1 71.3 69.2 67.3 65.4 64 59.8
metan CH4 indeks (1990 = 100) 99.3 97.5 101.5 99.8 97.5 97.9 99.2 99.4 94
predhodniki ozona - skupaj indeks (1990 = 100) 79 78.3 75.9 74.1 72.1 69.1 68.8 66.8 66.5
ciljna vrednost NOx indeks (1990 = 100)
ciljna vrednost NMVOC indeks (1990 = 100)
cilj 2010
dušikovi oksidi (NOx) 1000 t ekvivalentov NMVOC 54.9
ogljikov monoksid (CO) 1000 t ekvivalentov NMVOC
nemetanski hlapni ogljikovodiki (NMVOC) 1000 t ekvivalentov NMVOC 40
metan (CH4) 1000 t ekvivalentov NMVOC
predhodniki ozona - skupaj 1000 t ekvivalentov NMVOC
dušikovi oksidi (NOx) indeks (1990 = 100)
ogljikov monoksid (CO) indeks (1990 = 100)
nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC) indeks (1990 = 100)
metan CH4 indeks (1990 = 100)
predhodniki ozona - skupaj indeks (1990 = 100)
ciljna vrednost NOx indeks (1990 = 100) 79.4
ciljna vrednost NMVOC indeks (1990 = 100) 61.6
Slika ZR10-2: Sestava izpustov predhodnikov ozona glede na vir onesnaževanja v letu 2008
Viri:

Državne emisijske evidence in evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2010

Prikaži podatke
dušikovi oksidi (kot NO2) nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC) ogljikov monoksid (CO) metan (CH4)
energetika 1000 t ekvivalentov NMVOC 14.87 1.81 0.19 0
mala kurišča 1000 t ekvivalentov NMVOC 3.78 8.48 8.04 0.06
industrijske kotlovnice 1000 t ekvivalentov NMVOC 4.93 1.37 0.2 0
tehnološki procesi 1000 t ekvivalentov NMVOC 3.47 0
pridobivanje in razdeljevanje fosilnih goriv 1000 t ekvivalentov NMVOC 2.79 0.19
uporaba topil 1000 t ekvivalentov NMVOC 10.45 0
cestni promet 1000 t ekvivalentov NMVOC 25.38 8.54 7.4 0.01
ostali promet 1000 t ekvivalentov NMVOC 8.56 0.98 0.39 0
odpadki 1000 t ekvivalentov NMVOC 0 0.37
kmetijstvo 1000 t ekvivalentov NMVOC 0 0.74
energetika % 25.84 4.76 1.2 0.15
mala kurišča % 6.58 22.39 49.56 4.4
industrijske kotlovnice % 8.58 3.62 1.21 0.31
tehnološki procesi % 9.15 0.19
pridobivanje in razdeljevanje fosilnih goriv % 7.36 13.74
uporaba topil % 27.58
cestni promet % 44.12 22.54 45.63 0.57
ostali promet % 14.88 2.6 2.39 0
odpadki % 26.89
kmetijstvo % 53.76

Cilji

Zmanjšanje nacionalnih izpustov dušikovih oksidov na 45 tisoč ton in hlapnih organskih spojin na 40 tisoč ton do leta 2010.
Zmanjšanje izpustov ogljikovega monoksida iz starih in obstoječih velikih kurilnih naprav ter zagotavljanje, da skupne letne količine izpustov iz vseh naprav ne bodo presežene.
Zmanjšanje izpustov metana za 8 % v obdobju 2008–2012 glede na vrednost leta 1986.


Dušikovi oksidi (NOx) in nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC), v manjši meri pa tudi ogljikov monoksid (CO) in metan (CH4) ob sončnem sevanju vstopajo v kemijske reakcije z drugimi spojinami in povzročajo nastanek prizemnega (troposferskega) ozona. Ta je močan oksidant in kot tak povzroča neugodne učinke na zdravje ljudi in ekosisteme.

Izpusti predhodnikov ozona so se od leta 1990 do leta 2007 zmanjšali od 164 tisoč ton ekvivalentov NMVOC na 109 tisoč ton oziroma za 34 %. Največji delež izpustov predhodnikov ozona v obdobju 1990–2007 je bil dosežen v letih 1996 in 1997. To velja v največji meri pripisati povečani rabi motornih goriv, predvsem zaradi nižjih cen, in povečani gostoti motornega prometa. Zaradi uvedbe vozil s katalizatorji in vozil z dizelskim motorjem ter strožjih emisijskih standardov za vozila, so se izpusti predhodnikov ozona po letu 1997 zmanjševali. V obdobju 1990–1992 velja nizek delež izpustov pripisati predvsem gospodarski krizi in izgubi trgov bivše Jugoslavije, saj so se ti z oživljanjem gospodarstva v drugi polovici devetdesetih let zopet povišali.

Glavna vira izpustov dušikovih oksidov sta promet in zgorevanje goriv v energetiki. Njun prispevek k skupnim izpustom dušikovih oksidov znaša 56 % v primeru prometa (42 % cestni promet) in 28 % v primeru energetike. Največji vir izpustov nemetanskih hlapnih organskih spojin, ki prispeva 32 % je uporaba topil, sledi pa mu promet s 26 %. K izpustom ogljikovega monoksida prispevata največji delež cestni promet (68 %) ter mala kurišča (29 %).

Za doseganje zastavljenih ciljev so predvideni ukrepi na področju izboljšanja energetske učinkovitosti, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, znižanje vsebnosti topil v barvah, čistilih in drugih izdelkih ter dosledno izvajanje okoljske zakonodaje, predvsem na področju celovitega preprečevanja industrijskega onesnaževanja (uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij) in omejevanja onesnaževanja iz velikih kurilnih naprav.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Podatki in viri

Cilji povzeti: Protokol o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona ter Direktiva 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah izpustov za nekatera onesnaževala zraka. Obvladovanje in zmanjševanje izpustov v zrak je tudi cilj Nacionalnega programa varstva okolja 2005-2012.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Državne emisijske evidence in evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija Republike Slovenije za okolje.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 28. oktober 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2007.
Metodologija obdelave podatkov:
Podatki o izpustih predhodnikov ozona so povzeti iz zbirke Državne emisijske evidence ter v primeru metana iz evidence izpustov toplogrednih plinov za leto 1986 in obdobje 1990–2007. Zbirki, ki ju vodi Agencija Republike Slovenije za okolje, sta postavljeni na podlagi ocen izpustov, dobljenih iz statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) z uporabo ustreznih emisijskih faktorjev po CORINAIR metodologiji. Izpusti toplogrednih plinov se izračunavajo po metodologiji IPCC, razviti v okviru Konvencije ZN o spremembi podnebja. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira z letnimi revizijami poročil Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) ter v primeru metana Sekretariat konvencije ZN o spremembi podnebja.
Relativni prispevek posameznih plinov (NOx, CO, NMVOC, CH4) k nastanku prizemnega ozona je izračunan na podlagi utežnih faktorjev nastanka prizemnega ozona, ki za NOx znaša 1,22, za NMVOC 1, za CO 0,11 in CH4 0,014.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): zanesljivi
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): projekcije niso izdelane
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost:1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 2


Related indicators