KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Izpusti predhodnikov ozona so se od leta 1990 do leta 2013 zmanjšali za 45 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 32 %, ogljikovega oksida in nemetanskih hlapnih organskih snovi za 54 % ter metana za 19 %. Izpusti so se zmanjšali predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, kar je prispevalo k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida iz cestnega prometa, ki je glavni vir predhodnikov ozona. Izpusti dušikovih oksidov in nemetanskih hlapnih organskih snovi so bili leta 2013 nižji od predpisanih ciljnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene od leta 2010 dalje.


Kazalec prikazuje gibanje izpustov plinov, ki povzročajo nastanek prizemnega ozona v obdobju 1990–2013 in strukturo izpustov posameznega plina glede na vir onesnaževanja.

Predhodnik ozona je snov, ki prispeva k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona. Med predhodnike ozona prištevamo: dušikove okside (NOx), ogljikov oksid (CO), metan (CH4) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC).

Skupni izpusti snovi, ki povzročajo nastanek prizemnega ozona so izraženi kot vsota izpustov vseh štirih onesnaževal in pomnoženi s pripadajočimi faktorji nastanka prizemnega ozona. Izpusti so podani v NMVOC ekvivalentu.


Grafi

Slika ZR10-1: Gibanje predhodnikov ozona glede na izpuste leta 1990 in glede na cilje po letu 2010. Slednje velja samo za NOx in NMVOC.
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje, 2015

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
NOx kt ekv. NMVOC 76.48 69.99 68.46 71.74 74.5 73.58 77.68 78.2 71.62 63.25
CO kt ekv. NMVOC 37.18 36.12 32.74 33.95 33.21 33.09 34.43 31.25 26.91 24.04
NMVOC kt ekv. NMVOC 72.19 67.56 65.24 64.27 65.05 64.52 67.99 64.29 58.73 55.03
CH4 kt ekv. NMVOC 1.35 1.3 1.33 1.29 1.29 1.3 1.27 1.27 1.3 1.29
predhodniki ozona - skupaj kt ekv. NMVOC 187.2 174.97 167.77 171.24 174.04 172.49 181.37 175.02 158.55 143.61
NOx indeks (1990 = 100) 100 91.51 89.51 93.8 97.41 96.21 101.58 102.25 93.64 82.71
CO indeks (1990 = 100) 100 97.17 88.06 91.33 89.33 89.02 92.6 84.07 72.38 64.66
NMVOC indeks (1990 = 100) 100 93.59 90.38 89.03 90.11 89.38 94.19 89.07 81.36 76.23
CH4 indeks (1990 = 100) 100 95.82 98.25 95.12 95.19 95.73 93.92 93.93 95.66 95.05
predhodniki ozona - skupaj indeks (1990 = 100) 100 93.47 89.62 91.48 92.97 92.14 96.89 93.5 84.7 76.71
ciljna vrednost NOx indeks (1990 = 100)
ciljna vrednost NMVOC indeks (1990 = 100)
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
NOx kt ekv. NMVOC 63.99 65.11 65.79 63.6 62.15 60.45 61.51 62.04 67.76 58.58
CO kt ekv. NMVOC 23.46 22.73 22.11 21.82 20.4 19.94 18.86 17.93 17.56 17.17
NMVOC kt ekv. NMVOC 53.47 51.64 51.51 49.86 47.49 45.45 45.07 42.99 40.89 39.46
CH4 kt ekv. NMVOC 1.34 1.32 1.38 1.35 1.33 1.33 1.3 1.3 1.21 1.17
predhodniki ozona - skupaj kt ekv. NMVOC 142.26 140.81 140.79 136.62 131.38 127.16 126.74 124.26 127.42 116.39
NOx indeks (1990 = 100) 83.67 85.13 86.03 83.15 81.27 79.04 80.43 81.12 88.6 76.6
CO indeks (1990 = 100) 63.1 61.15 59.47 58.7 54.88 53.63 50.74 48.23 47.24 46.19
NMVOC indeks (1990 = 100) 74.07 71.54 71.36 69.07 65.79 62.96 62.43 59.55 56.64 54.66
CH4 indeks (1990 = 100) 98.83 97.79 101.79 99.76 98.5 98.03 96.02 95.95 89.57 86.56
predhodniki ozona - skupaj indeks (1990 = 100) 76 75.22 75.21 72.98 70.18 67.93 67.7 66.38 68.07 62.17
ciljna vrednost NOx indeks (1990 = 100)
ciljna vrednost NMVOC indeks (1990 = 100)
2010 2011 2012 2013 cilj 2010
NOx kt ekv. NMVOC 57.5 57.21 55.98 52.33 54.9
CO kt ekv. NMVOC 16.81 17.58 17.45 17.1
NMVOC kt ekv. NMVOC 38.39 36.96 35.36 33.32 40
CH4 kt ekv. NMVOC 1.16 1.15 1.12 1.09
predhodniki ozona - skupaj kt ekv. NMVOC 113.86 112.9 109.91 103.84
NOx indeks (1990 = 100) 75.19 74.81 73.2 68.42
CO indeks (1990 = 100) 45.22 47.29 46.93 46
NMVOC indeks (1990 = 100) 53.19 51.2 48.98 46.16
CH4 indeks (1990 = 100) 85.32 85.08 82.74 80.54
predhodniki ozona - skupaj indeks (1990 = 100) 60.82 60.31 58.71 55.47
ciljna vrednost NOx indeks (1990 = 100) 71.78
ciljna vrednost NMVOC indeks (1990 = 100) 55.41
Slika ZR10-2: Prispevek posameznih snovi k skupnim izpustom predhodnikov ozona za leto 2013
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje, 2015

Prikaži podatke
2013
NOx kt ekv. NMVOC 52
NMVOC kt ekv. NMVOC 17
CO kt ekv. NMVOC 33
CH4 kt ekv. NMVOC 1
predhodniki ozona - skupaj kt ekv. NMVOC 104
NOx % 50
NMVOC % 16
CO % 32
CH4 % 1
Slika ZR10-3: Struktura izpustov glede na vir onesnaževanja za skupne izpuste predhodnikov ozona ter za posamezne snovi za leto 2013
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje, 2015

Prikaži podatke
predhodniki ozona skupaj - NOx NMVOC CO CH4
Proizvodnja elektrike in toplote kt ekv. NMVOC 11.71 11.35 0.16 0.19 0
Raba goriv v industriji kt ekv. NMVOC 4.83 3.05 0.91 0.87 0
Cestni promet kt ekv. NMVOC 34.21 27.37 3.69 3.14 0
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt ekv. NMVOC 22.84 3.55 7.67 11.61 0.01
Ubežni izpusti kt ekv. NMVOC 4.22 0 4.05 0 0.17
Industrijski procesi in raba topil kt ekv. NMVOC 10.55 0.02 9.77 0.76 0
Ostali promet kt ekv. NMVOC 7.4 5.14 1.73 0.52 0
Kmetijstvo kt ekv. NMVOC 7.69 1.83 5.21 0 0.65
Odpadki kt ekv. NMVOC 0.4 0.01 0.13 0 0.26
SKUPAJ kt ekv. NMVOC 103.84 52.33 33.32 17.1 1.09
Proizvodnja elektrike in toplote % 11.27 21.69 0.48 1.13 0.14
Raba goriv v industriji % 4.65 5.83 2.72 5.08 0.19
Cestni promet % 32.94 52.31 11.07 18.37 0.41
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju % 22 6.79 23.02 67.89 0.85
Ubežni izpusti % 4.07 0 12.17 0 15.62
Industrijski procesi in raba topil % 10.16 0.03 29.31 4.46 0
Ostali promet % 7.12 9.83 5.2 3.06 0
Kmetijstvo % 7.4 3.5 15.64 0 59.16
Odpadki % 0.39 0.03 0.39 0 23.63
Slika ZR10-4: Izpusti predhodnikov ozona na prebivalca za države EU-28 leta 2013 [kg/prebivalca]
Viri: 

Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska okoljska agencija, 2015, EEA Greenhouse gas data viewer, Evropska okoljska agencija, 2015, Eurostat, 2015

Prikaži podatke
Luksemburg Latvija Estonija Finska Danska Poljska Slovenija Litva Avstrija Irska
NOx kt ekv. NMVOC 38.35 41.53 36.26 176.75 151.12 973.84 52.33 56.32 198.03 96.46
NMVOC kt ekv. NMVOC 7.65 87.45 32.93 94.56 114.43 635.78 33.32 63.39 126.34 90
CO kt ekv. NMVOC 3.28 16.34 17.37 40.6 37.27 316.4 17.1 16.1 64.06 13.55
CH4 kt ekv. NMVOC 0.28 1.09 0.62 2.72 3.66 27.36 1.25 2.03 3.54 8.05
izpusti predhodnikov ozona kt ekv. NMVOC 49.57 146.41 87.18 314.63 306.48 1953.38 104 137.85 391.97 208.06
prebivalci po državah število 549680 2001468 1315819 5451270 5617345 38017856 2061085 2943472 8506889 4605501
izpusti na prebivalca kg/preb 90.17 73.15 66.26 57.72 54.56 51.38 50.46 46.83 46.08 45.18
Grčija Belgija Švedska Češka Portugalska EU-28 Bolgarija Nemčija Španija Italija
NOx kt ekv. NMVOC 291.12 253.37 153.62 220.93 197 9975.27 149.54 1548.4 990.82 1001.1
NMVOC kt ekv. NMVOC 144.77 137.43 173.76 136.4 169.63 7004.93 88.83 1138.24 550.8 905.54
CO kt ekv. NMVOC 44.57 60.83 61.77 57.12 31.72 2441.89 33.24 339.78 188.03 282.8
CH4 kt ekv. NMVOC 6.47 4.26 3.2 6.84 8.17 267.84 4.79 32.47 21.55 24.05
izpusti predhodnikov ozona kt ekv. NMVOC 486.92 455.89 392.35 421.29 406.51 19689.93 276.4 3058.89 1751.2 2213.49
prebivalci po državah število 10926807 11203992 9644864 10512419 10427301 506880616 7245677 80767463 46512199 60782668
izpusti na prebivalca kg/preb 44.56 40.69 40.68 40.08 38.99 38.85 38.15 37.87 37.65 36.42
Združeno kraljestvo Francija Slovaška Romunija Ciper Hrvaška Madžarska Nizozemska Malta
NOx kt ekv. NMVOC 1244 1207.22 97.09 266.96 19.72 68.01 147.09 292.33 5.94
NMVOC kt ekv. NMVOC 803 758.38 63.2 322.95 6.68 46.07 120.4 149.68 3.32
CO kt ekv. NMVOC 216.78 351.57 24.02 83.67 1.65 16.79 35.81 68.29 1.35
CH4 kt ekv. NMVOC 34.97 34.25 2.88 14.82 0.87 2.28 5.33 9.96 0.07
izpusti predhodnikov ozona kt ekv. NMVOC 2298.75 2351.42 187.2 688.41 28.92 133.16 308.63 520.27 10.68
prebivalci po državah število 64351155 65835579 5415949 19947311 858000 4246809 9877365 16829289 425384
izpusti na prebivalca kg/preb 35.72 35.72 34.57 34.51 33.71 31.36 31.25 30.91 25.12

Cilji

Zmanjšati izpuste dušikovih oksidov na 45 tisoč ton, žveplovega dioksida na 27 tisoč ton in amonijaka na 20 tisoč ton do leta 2010, kot to zahtevata Protokol o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP), ter Direktiva 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC). Nacionalne zgornje meje izpustov ne smejo biti presežene niti po letu 2010. Revizija Goeteborškega protokola pa predpisuje zmanjšanje izpustov dušikovih oksidov za 39 %, žveplovih oksidov za 63 % in amonijaka za 1% do leta 2020 glede na vrednosti izpustov v letu 2005.

Zmanjšati izpuste toplogrednih plinov v obdobju 2008–2012, med njimi tudi metana, skupno za 8 % glede na izhodiščno vrednost izpustov toplogrednih plinov v letu 1986.


K nastanku prizemnega ozona prispevajo izpusti dušikovih oksidov, ogljikovega oksida, metana in nemetanskih hlapnih organskih snovi. NOx, CO, CH4 in NMVOC vstopajo v zapletene fotokemične reakcije v spodnjih plasteh atmosfere. NOx, CO, CH4 in NMVOC imenujemo tudi predhodniki troposferskega ozona. Posamezna onesnaževala imajo različen potencial za tvorbo prizemnega ozona. K izpustom predhodnikov ozona so leta 2013 največ prispevali dušikovi oksidi (50 %), sledi ogljikov oksid (32 %). Nemetanske hlapne organske spojine so prispevale 17 %, prispevek metana pa je bil le 1 %.

Izpusti predhodnikov ozona so se v obdobju 1990-2013 zmanjšali za 45 %. Najbolj so se zmanjšali izpusti ogljikovega oksida in nemetanskih hlapnih organskih snovi (54 %), dušikovih oksidov (32 %) in metana za (19 %). Izpusti so se najbolj zmanjšali v sektorju promet, predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila. Uvedba avtomobilskih katalizatorjev za vozila na bencinski pogon je prispevala k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida. K zmanjšanju izpustov nemetanskih hlapnih organskih snovi je prispeval tudi sektor rabe topil (znižanje vsebnosti topil v barvah, lakih…) in izvajanje zakonodaje s področja skladiščenja in pretakanja ter hlapnosti motornih bencinov. K nižjim izpustom dušikovih oksidov so prispevali tudi ukrepi v termoelektrarnah in toplarnah s posodobitvijo tehnologij in namestitvijo čistilnih naprav, zamenjave goriv, pa tudi izboljšanje procesov izgorevanja v industriji. Vrednosti izpustov dušikovih oksidov so bili v letu 2013 za okrog 5 % nižje od ciljne vrednosti, ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Prav tako so bile izpusti nemetanskih hlapnih organskih spojin nižji od predpisanih ciljnih vrednosti za okoli 17 %. Tudi izpusti toplogrednih plinov, med katere sodi tudi metan, so se v obdobju 2008–2012 zmanjšali za več kot predpisanih 8 %.

Glavni vir skupnih izpustov predhodnikov ozona je bil v letu 2013  promet (40 %), sledi raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (22 %). Prispevek ostalih sektorjev je manjši.

V letu 2013 je bil glavni vir izpustov dušikovih oksidov promet (62 %). K izpustom ogljikovega oksida je največ prispevala raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju (68 %). Glavni vir izpustov metana je kmetijstvo (59 %). Industrijski procesi in raba topil so največji vir nemetanskih hlapnih organskih spojin (29 %).

Slovenija sodi med države z višjimi izpusti predhodnikov ozona na prebivalca. V letu 2013 se je s 50 kg izpustov predhodnikov ozona na prebivalca uvrstila na 7. mesto med državami EU-28. Povprečje izpustov v EU-28 je bilo 39 kg/prebivalca. Najvišji izpusti so bili leta 2013 zabeleženi v Luksemburgu (134 kg/prebivalca), najnižji pa na Malti (25 kg/prebivalca).

Za doseganje zastavljenih ciljev so bili sprejeti ukrepi na področju izboljšanja energetske učinkovitosti, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, znižanja vsebnosti topil v barvah, čistilih in drugih izdelkih ter dosledno izvajanje okoljske zakonodaje, predvsem na področju celovitega preprečevanja industrijskega onesnaževanja (uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij) in omejevanja onesnaževanja iz velikih kurilnih naprav.

Predhodniki ozona v veliki meri prispevajo k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona. Ker je ta močan oksidant, škodljivo vpliva na zdravje ljudi in ekosistemov. Visoke koncentracije prizemnega ozona lahko pri ljudeh negativno vplivajo na dihalni sistem, zlasti pljuča, povzročajo pa tudi škodo na listih, znižujejo odpornost rastlin na bolezni ter zmanjšujejo količino pridelkov. Ozon lahko povzroča poškodbe tudi na plastiki in gumi.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po:
Protokolu o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP), Direktivi 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (NEC direktiva) ter Uredbi o zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka. Velja za NOx in NMVOC. Cilj za CH4 je povzet po Kjotskem protokolu k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja. Za ogljikov oksid količinski cilj ni predpisan.

Izvorna baza podatkov oz. vir:
Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki:
- za izpuste onesnaževal zraka: Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Centralno odložišče poročil (CDR)
- za toplogredne pline: Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Centralno odložišče poročil (CDR)

Skrbnik podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje

Datum zajema podatkov za kazalec: 15. september 2015

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil, prevoženih kilometrih… ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA). Za izračun izpustov metana uporabljamo priporočeno metodologijo, ki jo pripravlja Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC). Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2013. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo februarja tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah (UNFCCC) z rednimi letnimi revizijami poročil.

Metodologija obdelave podatkov:
Skupni izpusti so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih snovi. Uporabljene so bile enake uteži kot jih Evropska okoljska agencija uporablja za svoje izračune. Uteži za prizemni ozon so izračunane na podlagi ocene sposobnosti posamezne snovi, da se iz nje tvori prizemni ozon (»TOFP – Tropospheric Ozone Forming Potential«). Uteži so sledeče: NOx – 1,22; NMVOC – 1,0; CO – 0,11; CH4 – 0,014. Enota je kt NMVOC ekvivalenta.
Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o izpustih onesnaževal zraka so preračunani v skladu z enotno, mednarodno potrjeno in priporočeno EMEP/EEA metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Podatki o izpustih toplogrednih plinov so izračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so prav tako mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzirata Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah z rednimi letnimi revizijami poročil.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca: Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost:1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Podatki o prebivalcih za Slovenijo ter o izpustih in prebivalcih za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir:

izpusti CO, NMVOC, NOx: Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention);

izpusti CH4: EEA Greenhouse gas data viewer;

prebivalstvo: Eurostat database, 2015.

Skrbnik podatkov: Evropska okoljska agencija (European Environment Agency-EEA), Eurostat

Datum zajema podatkov za kazalec: 15. september 2015

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Podatki o izpustih so predstavljeni za leto 2013. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-28 so predvidoma na voljo julija tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto.
Število prebivalcev držav Evropske unije je povzeto za leto 2013 iz baze podatkov Eurostat-a (Population – Demography – National data – Population (demo_pop) - Population on 1 January by age and sex - demo_pjan). Podatki se zbirajo letno.

Metodologija obdelave podatkov:
Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se je začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske okoljske agencije. Za izračun izpustov metana je uporabljena priporočena metodologija, ki jo pripravlja Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC). Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah z letnimi revizijami poročil.
Kazalec je izračunan kot kvocient izpustov predhodnikov ozona in števila prebivalcev za posamezno državo. Za izračun skupnih izpustov predhodnikov ozona so uporabljeni enaki faktorji za potencial nastajanja prizemnega ozona kot so navedeni zgoraj.

Geografska pokritost:

Kazalec zajema države EU-28, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih predhodnikov ozona, ki jih države EU-28 poročajo Evropski Komisiji ter Sekretariatu konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in Sekretariatu konvencije o podnebnih spremembah.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura:


TWITTER