KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Izpusti vseh predhodnikov ozona so se od leta 1990 do leta 2015 zmanjšali za 54 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 48 %, ogljikovega oksida za 66 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 55 % ter metana za 18 %. Izpusti so se zmanjšali predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, kar je prispevalo k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida iz cestnega prometa, ki je glavni vir predhodnikov ozona. Izpusti dušikovih oksidov in nemetanskih hlapnih organskih snovi so bili leta 2015 nižji od predpisanih ciljnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene od leta 2010 dalje.


Kazalec prikazuje gibanje izpustov plinov, ki povzročajo nastanek prizemnega ozona v obdobju 1990–2015 in strukturo izpustov posameznega plina glede na vir onesnaževanja.

Predhodnik ozona je snov, ki prispeva k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona. Med predhodnike ozona prištevamo: dušikove okside (NOx), ogljikov oksid (CO), metan (CH4) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC).

Skupni izpusti snovi, ki povzročajo nastanek prizemnega ozona so izraženi kot vsota izpustov vseh štirih onesnaževal in pomnoženi s pripadajočimi faktorji nastanka prizemnega ozona. Izpusti so podani v NMVOC ekvivalentu.


Grafi

Slika ZR10-1: Izpusti predhodnikov ozona, Slovenija, 1990-2015
Viri: 
; Državna evidenca izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje (2017)
Prikaži podatke

ciljna vrednost NMVOC

ciljna vrednost NOx

predhodniki ozona - skupaj

CH4

NMVOC

CO

NOx

predhodniki ozona - skupaj

CH4

NMVOC

CO

NOx

CH4

NMVOC

CO

NOx

1990

100

100

100

100

100

191,41

1,38

72,09

35,63

82,30

98,84

72,09

323,95

67,46

1991

93,30

96,48

93,87

96,75

91,25

178,58

1,34

67,67

34,48

75,10

95,36

67,67

313,43

61,56

1992

89,55

98,32

90,02

86,95

90,10

171,40

1,36

64,89

30,99

74,16

97,18

64,89

281,69

60,79

1993

90,86

95,24

88,78

90,33

92,84

173,92

1,32

64,00

32,19

76,41

94,14

64,00

292,64

62,63

1994

93,20

95,11

90,61

88,22

97,60

178,40

1,32

65,32

31,44

80,33

94,01

65,32

285,77

65,85

1995

92,20

96,25

89,71

87,96

96,14

176,48

1,33

64,67

31,35

79,13

95,14

64,67

284,96

64,86

1996

96,03

94,62

94,92

91,39

99,04

183,82

1,31

68,43

32,57

81,52

93,52

68,43

296,07

66,82

1997

92,05

94,34

89,76

82,51

98,14

176,19

1,31

64,70

29,40

80,78

93,24

64,70

267,30

66,21

1998

83,28

95,91

82,08

70,24

89,77

159,41

1,33

59,17

25,03

73,89

94,80

59,17

227,53

60,56

1999

75,85

96,04

76,81

63,02

80,22

145,18

1,33

55,37

22,46

66,03

94,93

55,37

204,16

54,12

2000

74,49

99,50

74,95

58,51

80,59

142,59

1,38

54,03

20,85

66,33

98,35

54,03

189,55

54,37

2001

0

0

73,57

98,00

72,69

56,44

81,33

140,81

1,36

52,40

20,11

66,94

96,86

52,40

182,84

54,87

2002

0

0

73,40

101,79

72,59

54,47

81,84

140,50

1,41

52,33

19,41

67,36

100,61

52,33

176,44

55,21

2003

0

0

71,03

99,91

70,35

53,19

78,86

135,96

1,38

50,72

18,96

64,91

98,76

50,72

172,32

53,20

2004

0

0

68,59

98,92

67,38

48,99

77,63

131,30

1,37

48,57

17,46

63,90

97,78

48,57

158,70

52,37

2005

0

0

66,71

98,17

64,29

47,55

76,59

127,69

1,36

46,35

16,94

63,04

97,04

46,35

154,03

51,67

2006

0

0

66,47

96,23

63,82

44,44

77,82

127,23

1,33

46,01

15,84

64,05

95,12

46,01

143,96

52,50

2007

0

0

64,67

96,29

60,83

42,06

77,28

123,79

1,33

43,85

14,99

63,61

95,18

43,85

136,27

52,14

2008

0

0

65,68

90,56

57,50

40,52

83,32

125,72

1,25

41,45

14,44

68,58

89,52

41,45

131,27

56,21

2009

0

0

60,86

88,93

56,67

41,50

72,43

116,49

1,23

40,85

14,79

59,62

87,90

40,85

134,43

48,87

2010

0

0

59,37

88,23

54,35

41,77

70,89

113,64

1,22

39,18

14,89

58,35

87,21

39,18

135,32

47,83

2011

0

0

57,87

88,02

51,18

40,90

70,57

110,77

1,22

36,90

14,57

58,08

87,01

36,90

132,48

47,61

2012

0

0

55,96

85,92

48,52

39,77

68,97

107,11

1,19

34,98

14,17

56,77

84,92

34,98

128,84

46,53

2013

0

0

53,43

84,15

46,47

39,30

65,13

102,28

1,16

33,50

14,01

53,61

83,17

33,50

127,32

43,94

2014

0

0

48,49

80,17

43,99

33,44

58,42

92,82

1,11

31,71

11,92

48,08

79,24

31,71

108,33

39,41

2015

0

0

46,13

82,45

44,55

34,10

52,11

88,30

1,14

32,12

12,15

42,89

81,50

32,12

110,48

35,16

cilj 2010

55,49

66,70

Slika ZR10-2: Struktura izpustov predhodnikov ozona, po snoveh, Slovenija, 2015
Viri: 
; Državna evidenca izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje (2017)
Prikaži podatke

NOx

NMVOC

CO

CH4

predhodniki ozona - skupaj

NOx

NMVOC

CO

CH4

2015

42,89

12,15

32,12

1,14

92,92

46,16

13,08

34,56

1,23

Slika ZR10-3: Struktura izpustov predhodnikov ozona, po sektorjih, Slovenija, 2015
Viri: 
; Državna evidenca izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje (2017)
Prikaži podatke

skupaj

skupaj

SKUPAJ

Odpadki

Kmetijstvo

Ostali promet

Industrijski procesi in raba topil

Ubežni izpusti

Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju

Cestni promet

Raba goriv v industriji

Proizvodnja elektrike in toplote

SKUPAJ

Odpadki

Kmetijstvo

Ostali promet

Industrijski procesi in raba topil

Ubežni izpusti

Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju

Cestni promet

Raba goriv v industriji

Proizvodnja elektrike in toplote

SKUPAJ

Odpadki

Kmetijstvo

Ostali promet

Industrijski procesi in raba topil

Ubežni izpusti

Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju

Cestni promet

Raba goriv v industriji

Proizvodnja elektrike in toplote

predhodniki ozona skupaj

0

88,30

100

0,87

9,49

8,57

12,42

2,28

19,78

32,02

8,07

6,50

88,30

0,77

8,38

7,56

10,97

2,01

17,47

28,27

7,13

5,74

259,25

18,09

54,61

11,09

17,11

12,03

84,82

44,83

10,91

5,74

NOx

48,57

42,89

100

0,07

4,42

12,13

0,53

0,01

6,31

53,27

10,44

12,82

42,89

0,03

1,90

5,20

0,23

0,00

2,71

22,85

4,48

5,50

35,16

0,02

1,55

4,26

0,19

0,00

2,22

18,73

3,67

4,51

NMVOC

36,37

32,12

100

1,52

18,14

5,63

31,06

5,81

21,86

9,01

6,55

0,41

32,12

0,49

5,83

1,81

9,97

1,87

7,02

2,90

2,10

0,13

32,12

0,49

5,83

1,81

9,97

1,87

7,02

2,90

2,10

0,13

CO

13,76

12,15

100

0,00

0

4,54

6,29

0,01

63,01

20,77

4,47

0,91

12,15

0,00

0

0,55

0,76

0,00

7,66

2,52

0,54

0,11

110,48

0,00

0

5,02

6,95

0,02

69,61

22,94

4,93

1,00

CH4

1,29

1,14

100

21,56

57,96

0,00

0

12,44

7,33

0,33

0,25

0,13

1,14

0,25

0,66

0,00

0

0,14

0,08

0,00

0,00

0,00

81,50

17,57

47,24

0,00

0

10,14

5,97

0,27

0,20

0,10

Slika ZR10-4: Izpusti predhodnikov ozona, EU-28 države, 2015 [v kg/prebivalca]
Viri: 
EMEP database (CEIP), Eurostat (2017)
; EEA Greenhouse gas data viewer, European Environment Agency (2017)
; EUROSTAT (2017)
Opomba: 

Podatki za Grčijo niso na voljo.

Prikaži podatke

izpusti na prebivalca

prebivalci po državah

izpusti predhodnikov ozona

CH4

CO

NMVOC

NOx

CH4

CO

NMVOC

NOx

Luksemburg

67,60

576249

38,95

0,35

2,40

9,74

26,47

24,87

21,83

9,74

21,69

Estonija

57,07

1315944

75,10

0,59

14,09

22,92

37,50

42,37

128,09

22,92

30,74

Finska

54,05

5487308

296,58

2,73

35,70

87,77

170,38

195,02

324,57

87,77

139,65

Latvija

51,51

1968957

101,43

1,06

14,43

41,37

44,57

75,36

131,19

41,37

36,53

Danska

50,63

5707251

288,96

3,84

35,97

109,48

139,68

273,95

326,99

109,48

114,49

Litva

49,26

2888558

142,29

1,89

13,93

59,36

67,12

135,06

126,62

59,36

55,01

Irska

46,10

4724720

217,82

7,43

12,00

101,34

97,04

530,55

109,13

101,34

79,54

Poljska

44,57

37967209

1692,03

26,42

264,15

530,62

870,84

1887,05

2401,35

530,62

713,80

Slovenija

42,78

2064188

88,30

1,14

12,15

32,12

42,89

81,50

110,48

32,12

35,16

Portugalska

42,11

10341330

435,49

6,06

29,89

180,29

219,26

432,57

271,74

180,29

179,72

Avstrija

41,53

8690076

360,89

3,68

62,38

112,89

181,93

263,04

567,13

112,89

149,12

Slovaška

40,96

5426252

222,28

2,44

25,37

89,30

105,18

174,10

230,60

89,30

86,21

Španija

40,70

46445828

1890,14

21,48

180,75

584,00

1103,92

1534,12

1643,22

584,00

904,85

Bolgarija

40,47

7153784

289,50

4,10

31,69

93,14

160,58

292,56

288,09

93,14

131,62

Češka

38,20

10553843

403,13

7,67

55,34

139,36

200,76

547,79

503,06

139,36

164,56

Švedska

38,11

9851017

375,43

2,73

50,70

163,88

158,12

194,91

460,89

163,88

129,61

Belgija

36,11

11311117

408,47

4,52

43,74

119,62

240,59

323,10

397,65

119,62

197,21

EU-28

36,07

510284430

18403,51

255,38

2197,83

6543,80

9406,50

18241,56

19980,25

6543,80

7710,24

Hrvaška

36,05

4190669

151,08

1,92

23,79

60,58

64,78

137,25

216,28

60,58

53,10

Madžarska

34,98

9830485

343,86

4,27

50,34

139,00

150,26

305,04

457,65

139,00

123,16

Romunija

34,05

19760314

672,87

16,57

82,65

313,14

260,51

1183,70

751,34

313,14

213,53

Nemčija

34,01

82175684

2795,14

31,15

295,12

1020,18

1448,69

2224,74

2682,92

1020,18

1187,45

Italija

33,90

60665551

2056,28

24,20

259,14

842,07

930,87

1728,61

2355,78

842,07

763,01

Združeno kraljestveo

33,13

65382556

2165,91

29,22

180,96

835,36

1120,38

2086,92

1645,13

835,36

918,34

Ciper

33,09

848319

28,07

0,49

1,55

7,39

18,64

35,07

14,08

7,39

15,28

Francija

30,02

66759950

2004,18

32,99

329,30

622,63

1019,26

2356,29

2993,68

622,63

835,46

Nizozemska

28,90

16979120

490,72

10,64

62,69

139,02

278,37

760,11

569,95

139,02

228,17

Malta

13,05

434403

5,67

0,10

0,03

2,06

3,48

7,17

0,23

2,06

2,85


Cilji

Zmanjšanje celotnih nacionalnih izpustov dušikovih oksidov na 45 tisoč ton, žveplovega dioksida na 27 tisoč ton, nemetanskih hlapnih organskih snovi na 40 tisoč ton in amonijaka na 20 tisoč ton do leta 2010, kot to zahtevata Protokol o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC). Nacionalne zgornje meje izpustov ne smejo biti presežene niti po letu 2010. Revizija Goeteborškega protokola in direktive NEC pa dodatno predpisujejo zmanjšanje izpustov dušikovih oksidov za 39 %, žveplovih oksidov za 63 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 23%, amonijaka za 1% in delcev PM2.5 za 25 % po letu 2020 glede na vrednosti izpustov v letu 2005.


K nastanku prizemnega ozona prispevajo izpusti dušikovih oksidov, ogljikovega oksida, metana in nemetanskih hlapnih organskih snovi. NOx, CO, CH4 in NMVOC vstopajo v zapletene fotokemične reakcije v spodnjih plasteh atmosfere. NOx, CO, CH4 in NMVOC imenujemo tudi predhodniki troposferskega ozona. Posamezna onesnaževala imajo različen potencial za tvorbo prizemnega ozona. K izpustom predhodnikov ozona so leta 2015 največ prispevali dušikovi oksidi (49 %), sledi ogljikov oksid (36 %). Nemetanske hlapne organske spojine so prispevale 14 %, prispevek metana pa je bil le 1 %.

Izpusti predhodnikov ozona so se v obdobju 1990-2015 zmanjšali za 54 %. Najbolj so se zmanjšali izpusti ogljikovega oksida (66 %). Izpusti nemetanskih hlapnih organskih snovi so se zmanjšali za 55 %, dušikovih oksidov za 48 % in metana za 18 %. Izpusti so se najbolj zmanjšali v sektorju promet, predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila. Uvedba avtomobilskih katalizatorjev za vozila na bencinski pogon je prispevala k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida. K zmanjšanju izpustov nemetanskih hlapnih organskih snovi je prispeval tudi sektor rabe topil (znižanje vsebnosti topil v barvah, lakih…) in izvajanje zakonodaje s področja skladiščenja in pretakanja ter hlapnosti motornih bencinov. K nižjim izpustom dušikovih oksidov so prispevali tudi ukrepi v termoelektrarnah in toplarnah s posodobitvijo tehnologij in namestitvijo čistilnih naprav, zamenjave goriv, pa tudi izboljšanje procesov izgorevanja v industriji. Vrednosti izpustov dušikovih oksidov so bili v letu 2015 za 22 % nižje od ciljne vrednosti, ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Prav tako so bile izpusti nemetanskih hlapnih organskih spojin nižji od predpisanih ciljnih vrednosti za 20 %.

Glavni vir skupnih izpustov predhodnikov ozona je bil v letu 2015  promet (41 %), sledi raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (20 %). Prispevek ostalih sektorjev je manjši.

V letu 2015 je bil glavni vir izpustov dušikovih oksidov promet (65 %). K izpustom ogljikovega oksida je največ prispevala raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (63 %). Glavni vir izpustov metana je kmetijstvo (58 %). Industrijski procesi in raba topil so največji vir nemetanskih hlapnih organskih spojin (31 %).

Slovenija sodi med države z višjimi izpusti predhodnikov ozona na prebivalca. V letu 2015 se je Slovenija s 43 kg izpustov predhodnikov ozona na prebivalca uvrstila na 9. mesto med državami EU-28. Povprečje izpustov v EU-28 je bilo 36 kg/prebivalca. Najvišji izpusti so bili leta 2015 zabeleženi v Luksemburgu (68 kg/prebivalca), najnižji pa na Malti (13 kg/prebivalca).

Za doseganje zastavljenih ciljev so bili sprejeti ukrepi na področju izboljšanja energetske učinkovitosti, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, znižanja vsebnosti topil v barvah, čistilih in drugih izdelkih ter dosledno izvajanje okoljske zakonodaje, predvsem na področju celovitega preprečevanja industrijskega onesnaževanja (uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij) in omejevanja onesnaževanja iz velikih kurilnih naprav.

Predhodniki ozona v veliki meri prispevajo k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona. Ker je ta močan oksidant, škodljivo vpliva na zdravje ljudi in ekosistemov. Visoke koncentracije prizemnega ozona lahko pri ljudeh negativno vplivajo na dihalni sistem, zlasti pljuča, povzročajo pa tudi škodo na listih, znižujejo odpornost rastlin na bolezni ter zmanjšujejo količino pridelkov. Ozon lahko povzroča poškodbe tudi na plastiki in gumi.


Cilji in pravna podlaga

Protokolu o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktivi (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC) ter Uredbi o zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka. Velja za NOx in NMVOC.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil, prevoženih kilometrih… ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA). Za izračun izpustov metana uporabljamo priporočeno metodologijo, ki jo pripravlja Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC). Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2015. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo februarja tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzirajo Evropska komisija,  Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah (UNFCCC) z rednimi letnimi revizijami poročil.

Skupni izpusti so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih snovi. Uporabljene so bile enake uteži kot jih Evropska okoljska agencija uporablja za svoje izračune. Uteži za prizemni ozon so izračunane na podlagi ocene sposobnosti posamezne snovi, da se iz nje tvori prizemni ozon (»TOFP – Tropospheric Ozone Forming Potential«). Uteži so sledeče: NOx – 1,22; NMVOC – 1,0; CO – 0,11; CH4 – 0,014. Enota je kt NMVOC ekvivalenta.
Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100

Izvorna baza podatkov
Državna evidenca izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje
Skrbnik podatkov

Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov
12.07.2017
Podatki za obdobje
1990-2015
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o izpustih onesnaževal zraka so preračunani v skladu z enotno, mednarodno potrjeno in priporočeno EMEP/EEA metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Podatki o izpustih toplogrednih plinov so izračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so prav tako mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzirajo Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah in Evropska komisija z rednimi letnimi revizijami poročil.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca: Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost:1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Metodologija obdelave podatkov za primerjavo držav

Podatki o izpustih so predstavljeni za leto 2015. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-28 so predvidoma na voljo julija tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto.
Število prebivalcev držav Evropske unije je povzeto za leto 2015 iz baze podatkov Eurostat-a (Population – Demography – National data – Population (demo_pop) - Population on 1 January by age and sex - demo_pjan). Podatki se zbirajo letno.

Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se je začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske okoljske agencije. Za izračun izpustov metana je uporabljena priporočena metodologija, ki jo pripravlja Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC). Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah in Evropska komisija z letnimi revizijami poročil.
Kazalec je izračunan kot kvocient izpustov predhodnikov ozona in števila prebivalcev za posamezno državo. Za izračun skupnih izpustov predhodnikov ozona so uporabljeni enaki faktorji za potencial nastajanja prizemnega ozona kot so navedeni zgoraj.
 

Izvorna baza podatkov
Centre on Emission Inventories and Projections (CEIP), WebDab search, CEIP
Skrbnik podatkov

CEIP – Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, program EMEP

Datum zajema podatkov
10.07.2017
Podatki za obdobje
2015
Geografska pokritost
Kazalec zajema države EU-28, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. Za Grčijo podatki niso na voljo.
Izvorna baza podatkov
EEA Greenhouse gas data viewer, European Environment Agency
Skrbnik podatkov

Evropska okoljska agencija (European Environment Agency-EEA)

Datum zajema podatkov
12.07.2017
Podatki za obdobje
2015
Geografska pokritost
Kazalec zajema države EU-28, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. Za Grčijo podatki niso na voljo.
Izvorna baza podatkov
Eurostat database, Eurostat
Skrbnik podatkov

Eurostat

Datum zajema podatkov
10.07.2017
Podatki za obdobje
2015
Geografska pokritost
Kazalec zajema države EU-28, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. Za Grčijo podatki niso na voljo.
Informacije o kakovosti za primerjavo držav

- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih predhodnikov ozona, ki jih države EU-28 poročajo Evropski Komisiji ter Sekretariatu konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in Sekretariatu konvencije o podnebnih spremembah.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura


TWITTER