KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Izpusti predhodnikov ozona so se od leta 1990 do leta 2011 zmanjšali za 41 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 25 %, ogljikovega oksida za 56 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 51 % in metana za 7 %. Izpusti so se zmanjšali predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, kar je prispevalo k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida iz cestnega prometa, ki je glavni vir predhodnikov ozona. Izpusti dušikovih oksidov in nemetanskih hlapnih organskih snovi so bili leta 2011 nižji od predpisanih ciljnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene od leta 2010 dalje.


Kazalec prikazuje gibanje izpustov plinov, ki povzročajo nastanek prizemnega ozona v obdobju 1990–2011 in strukturo izpustov posameznega plina glede na vir onesnaževanja.
Predhodnik ozona je snov, ki prispeva k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona. Med predhodnike ozona prištevamo: dušikove okside (NOx), ogljikov oksid (CO), metan (CH4) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC).

Skupni izpusti snovi, ki povzročajo nastanek prizemnega ozona so izraženi kot vsota izpustov vseh štirih onesnaževal in pomnoženi s pripadajočimi faktorji nastanka prizemnega ozona. Izpusti so podani v NMVOC ekvivalentu.


Grafi

Slika ZR10-1: Gibanje predhodnikov ozona glede na izpuste leta 1990 in glede na cilje po letu 2010. Slednje velja samo za NOx in NMVOC
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje, 2013

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
NOx kt ekv. NMVOC 72.47 66.12 64.34 68.09 70.57 69.94 74.16 74.6 67.94 59.58
CO kt ekv. NMVOC 36.99 35.74 32.44 33.96 33.21 33.09 34.42 31.24 26.89 24.02
NMVOC kt ekv. NMVOC 65.36 60.37 58.02 59.13 60.08 59.5 63.29 59.36 53.5 49.86
CH4 kt ekv. NMVOC 1.42 1.36 1.41 1.37 1.37 1.36 1.34 1.34 1.37 1.35
predhodniki ozona - skupaj kt ekv. NMVOC 176.24 163.6 156.21 162.54 165.22 163.89 173.21 166.55 149.7 134.81
NOx indeks (1990 = 100) 100 91.24 88.78 93.95 97.37 96.51 102.33 102.94 93.75 82.21
CO indeks (1990 = 100) 100 96.63 87.69 91.79 89.77 89.46 93.05 84.45 72.69 64.94
NMVOC indeks (1990 = 100) 100 92.36 88.77 90.46 91.91 91.03 96.84 90.82 81.86 76.29
CH4 indeks (1990 = 100) 100 96.31 99.91 96.93 96.58 96.29 94.52 94.86 96.64 95.39
predhodniki ozona - skupaj indeks (1990 = 100) 100 92.83 88.63 92.23 93.75 93 98.28 94.5 84.94 76.5
ciljna vrednost NOx indeks (1990 = 100)
ciljna vrednost NMVOC indeks (1990 = 100)
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
NOx kt ekv. NMVOC 60.25 61.34 62.03 59.81 58.22 56.46 57.59 58.49 64.47 55.43
CO kt ekv. NMVOC 23.44 22.71 22.06 21.76 20.01 19.54 18.54 17.89 17.46 17.1
NMVOC kt ekv. NMVOC 48.1 46.73 45.92 44.44 42.03 39.81 39.57 37.71 35.85 34.86
CH4 kt ekv. NMVOC 1.41 1.39 1.45 1.44 1.43 1.43 1.44 1.44 1.36 1.34
predhodniki ozona - skupaj kt ekv. NMVOC 133.2 132.18 131.46 127.44 121.69 117.24 117.15 115.53 119.14 108.72
NOx indeks (1990 = 100) 83.13 84.65 85.6 82.53 80.34 77.91 79.47 80.71 88.96 76.48
CO indeks (1990 = 100) 63.37 61.4 59.62 58.82 54.1 52.82 50.13 48.36 47.2 46.22
NMVOC indeks (1990 = 100) 73.59 71.49 70.26 67.99 64.31 60.91 60.54 57.69 54.85 53.33
CH4 indeks (1990 = 100) 99.85 98.42 102.58 101.6 100.74 100.83 102.1 102.04 96.26 94.6
predhodniki ozona - skupaj indeks (1990 = 100) 75.58 75 74.59 72.31 69.05 66.52 66.47 65.55 67.6 61.69
ciljna vrednost NOx indeks (1990 = 100)
ciljna vrednost NMVOC indeks (1990 = 100)
2010 2011 cilj 2010
NOx kt ekv. NMVOC 54.49 54.36 54.9
CO kt ekv. NMVOC 17.67 16.29
NMVOC kt ekv. NMVOC 34.74 31.83 40
CH4 kt ekv. NMVOC 1.33 1.31
predhodniki ozona - skupaj kt ekv. NMVOC 108.24 103.78
NOx indeks (1990 = 100) 75.2 75.01
CO indeks (1990 = 100) 47.77 44.03
NMVOC indeks (1990 = 100) 53.16 48.69
CH4 indeks (1990 = 100) 94.15 92.69
predhodniki ozona - skupaj indeks (1990 = 100) 61.42 58.89
ciljna vrednost NOx indeks (1990 = 100) 75.76
ciljna vrednost NMVOC indeks (1990 = 100) 61.2
Slika ZR10-2: Prispevek posameznih snovi k skupnim izpustom predhodnikov ozona za leto 2011
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje, 2013

Prikaži podatke
2011
NOx kt ekv. NMVOC 54
NMVOC kt ekv. NMVOC 16
CO kt ekv. NMVOC 32
CH4 kt ekv. NMVOC 1
predhodniki ozona - skupaj kt ekv. NMVOC 104
NOx % 52
NMVOC % 16
CO % 31
CH4 % 1
Slika ZR10-3: Struktura izpustov glede na vir onesnaževanja za skupne izpuste predhodnikov ozona ter za posamezne snovi za leto 2011
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje, 2013

Prikaži podatke
predhodniki ozona skupaj - NOx NMVOC CO CH4
Proizvodnja elektrike in toplote kt ekv. NMVOC 13.65 13.29 0.12 0.24 0
Raba goriv v industriji kt ekv. NMVOC 4.84 3.34 0.71 0.79 0
Promet kt ekv. NMVOC 44.62 33.96 6.13 4.52 0.01
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt ekv. NMVOC 24.78 3.74 10.72 10.25 0.08
Ubežni izpusti kt ekv. NMVOC 2.65 0 2.46 0 0.19
Industrijski procesi kt ekv. NMVOC 1.18 0.01 0.67 0.5 0
Raba topil kt ekv. NMVOC 10.71 0 10.71 0 0
Kmetijstvo kt ekv. NMVOC 0.71 0 0 0 0.71
Odpadki kt ekv. NMVOC 0.64 0.01 0.3 0 0.33
SKUPAJ kt ekv. NMVOC 103.78 54.36 31.83 16.29 1.31
Proizvodnja elektrike in toplote % 13.15 24.44 0.38 1.47 0.12
Raba goriv v industriji % 4.67 6.15 2.25 4.82 0.25
Promet % 43 62.48 19.26 27.75 0.44
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju % 23.88 6.88 33.68 62.91 5.78
Ubežni izpusti % 2.55 0 7.73 0 14.35
Industrijski procesi % 1.14 0.03 2.11 3.04 0
Raba topil % 10.32 0 33.66 0 0
Kmetijstvo % 0.68 0 0 0 53.79
Odpadki % 0.61 0.02 0.93 0 25.26
Slika ZR10-4: Izpusti predhodnikov ozona na prebivalca za države EU-27 leta 2010 [kg/prebivalca]
Viri: 

Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska okoljska agencija, 2012, Eurostat, 2012, EEA Greenhouse gas data viewer, Evropska okoljska agencija; Eurostat, 2012

Prikaži podatke
Luksemburg Estonija Finska Latvija Grčija Poljska Slovenija Danska Avstrija Litva
NOx kt ekv. NMVOC 56.33 44.9 203.58 41.14 392.38 1057.51 54.66 157.1 230.32 70.57
NMVOC kt ekv. NMVOC 8.82 38.18 116.37 65.01 184.38 661.87 34.98 86.16 132.89 68.95
CO kt ekv. NMVOC 4.29 19.42 53.34 28.36 57.92 338.34 17.66 43.93 70.27 23.19
CH4 kt ekv. NMVOC 0.3 0.7 2.88 1.16 6.53 23.32 1.36 3.69 3.72 2.14
izpusti predhodnikov ozona kt ekv. NMVOC 69.75 103.21 376.18 135.67 641.2 2081.03 108.66 290.88 437.21 164.85
prebivalci po državah število 511840 1340194 5375276 2229641 11309885 38200037 2050189 5560628 8404252 3244601
izpusti na prebivalca kg/preb 136.27 77.01 69.98 60.85 56.69 54.48 53 52.31 52.02 50.81
Švedska Češka Ciper Španija Romunija EU-27 Portugalska Italija Francija Belgija
NOx kt ekv. NMVOC 196.91 291.68 21.93 1188.83 332.13 11177.96 227.2 1175.64 1317.96 269.26
NMVOC kt ekv. NMVOC 197.13 150.91 11.34 694.76 445.42 7412 175.28 1080.29 852.42 104.83
CO kt ekv. NMVOC 70.33 44.27 2.08 194.77 154.27 2739.84 42.56 298.21 438.35 50.74
CH4 kt ekv. NMVOC 3.5 6.86 1.44 23.34 14.72 267.13 7.99 25.04 41.62 4.51
izpusti predhodnikov ozona kt ekv. NMVOC 467.87 493.71 36.79 2101.69 946.54 21596.93 453.03 2579.17 2650.34 429.33
prebivalci po državah število 9415570 10532770 804435 46152926 21413815 502539509 10636979 60626442 65048412 10951266
izpusti na prebivalca kg/preb 49.69 46.87 45.73 45.54 44.2 42.98 42.59 42.54 40.74 39.2
Združeno kraljestvo Nemčija Madžarska Slovaška Irska Bolgarija Nizozemska Malta
NOx kt ekv. NMVOC 1349.08 1613.91 198.19 108.03 92.32 139.94 336.55 9.9
NMVOC kt ekv. NMVOC 788.77 1052.96 108.58 62.4 44.87 91.31 150.56 2.54
CO kt ekv. NMVOC 233.78 366.49 52.78 24.34 15.29 30.26 63.42 1.2
CH4 kt ekv. NMVOC 27.41 31.8 5.65 2.81 7.74 5.56 11.2 0.17
izpusti predhodnikov ozona kt ekv. NMVOC 2399.04 3065.15 365.21 197.58 160.22 267.08 561.72 13.8
prebivalci po državah število 62498612 81751602 9985722 5435273 4480858 7504868 16655799 417617
izpusti na prebivalca kg/preb 38.39 37.49 36.57 36.35 35.76 35.59 33.73 33.06

Cilji

Zmanjšati izpuste dušikovih oksidov na 45 tisoč ton in nemetanskih hlapnih organskih snovi na 40 tisoč ton do leta 2010, kot to zahtevata Protokol o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP), ter Direktiva 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC). Nacionalne zgornje meje izpustov ne smejo biti presežene niti po letu 2010. Revizija Goeteborškega protokola pa predpisuje zmanjšanje izpustov dušikovih oksidov za 39 % in nemetanskih hlapnih organskih snovi za 23 % do leta 2020 glede na vrednosti izpustov v letu 2005.

Zmanjšati izpuste toplogrednih plinov v obdobju 2008–2012, med njimi tudi metana, skupno za 8 % glede na izhodiščno vrednost izpustov toplogrednih plinov v letu 1986.


K nastanku prizemnega ozona prispevajo izpusti NOx, NMVOC, CO in CH4, ki vstopajo v zapletene fotokemične reakcije v spodnjih plasteh atmosfere.NOx, NMVOC, CO in CH4 imenujemo tudi predhodniki troposferskega ozona. Posamezna onesnaževala imajo različen potencial za tvorbo prizemnega ozona. K izpustom predhodnikov ozona so leta 2011 največ prispevali dušikovi oksidi (52 %), sledi ogljikov oksid (31 %). Nemetanske hlapne organske spojine so prispevale 16 %, prispevek metana pa je bil le 1 %.

Izpusti predhodnikov ozona so se v obdobju 1990-2011 zmanjšali za 41 %. Najbolj so se zmanjšali izpusti ogljikovega oksida (56 %), sledijo izpusti nemetanskih hlapnih organskih snovi (51 %), dušikovih oksidov (25 %) in metana za (7 %). Izpusti so se najbolj zmanjšali v sektorju promet, predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila. Uvedba avtomobilskih katalizatorjev za vozila na bencinski pogon je prispevala k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida. K zmanjšanju izpustov nemetanskih hlapnih organskih snovi je prispeval tudi sektor rabe topil (znižanje vsebnosti topil v barvah, lakih…) in izvajanje zakonodaje s področja skladiščenja in pretakanja ter hlapnosti motornih bencinov. K nižjim izpustom dušikovih oksidov so prispevali tudi ukrepi v termoelektrarnah in toplarnah s posodobitvijo tehnologij in namestitvijo čistilnih naprav, zamenjave goriv, pa tudi izboljšanje procesov izgorevanja v industriji. Vrednosti izpustov dušikovih oksidov in nemetanskih hlapnih organskih spojin so bili leta 2011 nižji od predpisanih ciljnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene od leta 2010 dalje. Vrednosti izpustov dušikovih oksidov so bili v letu 2011 zgolj za 1 % nižji od ciljne vrednosti, izpusti nemetanskih hlapnih organskih snovi pa so bili leta 2011 za 20 % nižji od ciljne vrednosti.

Glavni vir skupnih izpustov predhodnikov ozona je bil v letu 2011 promet (43 %), sledi raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju (24 %) in raba topil in drugih izdelkov (11 %). Prispevek industrijskih procesov, kmetijstva in ravnanja z odpadki je majhen.

V letu 2011 je bil glavni vir izpustov dušikovih oksidov promet (63 %). K izpustom ogljikovega oksida je največ prispevala raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju (63 %). Glavni vir izpustov metana je kmetijstvo (54 %). Izpusti nemetanskih hlapnih organskih spojin so v največji meri posledica rabe topil (34 %) in rabe goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju (34 %).

Slovenija sodi med države z višjimi izpusti predhodnikov ozona na prebivalca. V letu 2010 se je s 53 kg izpustov predhodnikov ozona na prebivalca uvrstila na 7. mesto med državami EU-27. Povprečje izpustov v EU-27 je bilo 42,9 kg/prebivalca. Najvišji izpusti so bili leta 2010 zabeleženi v Luksemburgu (136 kg/prebivalca), najnižji pa na Malti (33 kg/prebivalca).

Za doseganje zastavljenih ciljev so bili sprejeti ukrepi na področju izboljšanja energetske učinkovitosti, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, znižanja vsebnosti topil v barvah, čistilih in drugih izdelkih ter dosledno izvajanje okoljske zakonodaje, predvsem na področju celovitega preprečevanja industrijskega onesnaževanja (uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij) in omejevanja onesnaževanja iz velikih kurilnih naprav.

Predhodniki ozona v veliki meri prispevajo k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona. Ker je ta močan oksidant, škodljivo vpliva na zdravje ljudi in ekosistemov. Visoke koncentracije prizemnega ozona lahko pri ljudeh negativno vplivajo na dihalni sistem, zlasti pljuča, povzročajo pa tudi škodo na listih, znižujejo odpornost rastlin na bolezni ter zmanjšujejo količino pridelkov. Ozon lahko povzroča poškodbe tudi na plastiki in gumi.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po:

Protokolu o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (Goeteborški protokol) in Direktivi 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (NEC direktiva). Velja za NOx in NMVOC. Cilj za CH4 jepovzet poKjotskem protokolu k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja. Za ogljikov oksid količinski cilj ni predpisan.
Izvorna baza podatkov oz. vir:

Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki:
- za izpuste onesnaževal zraka: Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Centralno odložišče poročil (CDR)
- za toplogredne pline: Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Centralno odložišče poročil (CDR)
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 25. marec 2013
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil, prevoženih kilometrih… ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA). Za izračun izpustov metana uporabljamo priporočeno metodologijo, ki jo pripravlja Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC). Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2011. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo februarja tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah (UNFCCC) z rednimi letnimi revizijami poročil.
Metodologija obdelave podatkov:
Skupni izpusti so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih snovi. Uporabljene so bile enake uteži kot jih Evropska okoljska agencija uporablja za svoje izračune. Uteži za prizemni ozon so izračunane na podlagi ocene sposobnosti posamezne snovi, da se iz nje tvori prizemni ozon (»TOFP – Tropospheric Ozone Forming Potential«). Uteži so sledeče: NOx – 1,22; NMVOC – 1,0; CO – 0,11; CH4 – 0,014. Enota je kt NMVOC ekvivalenta.
Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o izpustih onesnaževal zraka so preračunani v skladu z enotno, mednarodno potrjeno in priporočeno EMEP/EEA metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Podatki o izpustih toplogrednih plinov so izračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so prav tako mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzirata Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah z rednimi letnimi revizijami poročil.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca: Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost:1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Podatki o prebivalcih za Slovenijo ter o izpustih in prebivalcih za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir:

izpusti CO, NMVOC, NOx: Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention);

izpusti CH4: EEA Greenhouse gas data viewer;

prebivalstvo: Eurostat database, 2012.
Skrbnik podatkov: Evropska okoljska agencija (European Environment Agency-EEA), Eurostat
Datum zajema podatkov za kazalec: 27. julij 2012
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Podatki o izpustih so predstavljeni za leto 2010. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-27 so predvidoma na voljo julija tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto.
Število prebivalcev držav Evropske unije je povzeto za leto 2010 (na dan 1. januar 2011) iz baze podatkov Eurostat-a (Population – Demography – National data – Population (demo_pop) - Population on 1 January by age and sex - demo_pjan). Podatki se zbirajo letno.
Metodologija obdelave podatkov:
Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se je začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske okoljske agencije. Za izračun izpustov metana je uporabljena priporočena metodologija, ki jo pripravlja Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC). Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah z letnimi revizijami poročil.
Kazalec je izračunan kot kvocient izpustov predhodnikov ozona in števila prebivalcev za posamezno državo. Za izračun skupnih izpustov predhodnikov ozona so uporabljeni enaki faktorji za potencial nastajanja prizemnega ozona kot so navedeni zgoraj.
Geografska pokritost:

Kazalec zajema države EU-27, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
 

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih predhodnikov ozona, ki jih države EU-27 poročajo Evropski Komisiji ter Sekretariatu konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in Sekretariatu konvencije o podnebnih spremembah.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura


TWITTER