V Sloveniji število podjetij, registriranih po ISO 14001 ter shemi EMAS in število podeljenih okoljskih marjetic postopoma narašča. V letu 2021 se je močno povečalo število ISO 14001 certifikatov (za 63), v letu 2022 pa okoljskih marjetic (za 15). Po številu podeljenih standardov ISO 14001 ter okoljskih marjetic na milijon prebivalcev sodi Slovenija v evropskem merilu nad povprečje EU-27. Nekoliko slabše je na področju EMAS, kjer se Slovenija v skupini držav EU-27 uvršča pod njihovo povprečje.

Površine zemljišč, ki so vključene v izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov, so se v obdobju 2015–2022 opazno povečale. V tem obdobju se je neto površina kmetijskih zemljišč vključenih v kmetijsko-okoljske ukrepe povečala iz 65.354 ha na 97.652 ha (povečanje za 49 %). Delež teh zemljišč v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi (KZU) se je tako povečal iz okoli 14 % na okoli 20 % vseh KZU. Obseg zemljišč, vključenih v KOPOP ukrepe se je, z vključitvijo kmetijskih gospodarstev v sheme kmetijsko-okoljskih ukrepov, tako najbolj opazno povečal na začetku programskega obdobja.

Delež kmetijskih zemljišč z visoko naravno vrednostjo je narastel od 10,1 % leta 2002 do 15,3 % leta 2022. Med ta zemljišča sodijo površine ekstenzivnih sadovnjakov, barjanskih travnikov, zemljišč v zaraščanju, mešane rabe zemljišč ter kmetijska zemljišča porasla z gozdnim drevjem.

V primerjavi z drugimi državami EU Slovenija izkazuje veliko krajinsko pestrost in visoko naravno vrednost kmetijskega prostora.

Odziv kmetijskih gospodarstev na kmetijsko politiko in ugodne tržne razmere, ki podpirajo širjenje ekološkega kmetovanja, je iz leta v leto večji. Površine zemljišč, namenjene ekološkemu kmetovanju, so se v obdobju 1999–2023 povečale iz 2.400 ha na 54.602 ha oziroma iz 0,5 % na 11,4 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. V strukturi kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem močno prevladuje trajno travinje (leta 2023: 78 %), kar kaže na to, da se za prehod v tovrstno pridelavo odločajo predvsem živinorejska gospodarstva.

Slovenija ima v svetovnem merilu eno najvišjih podzemeljskih biotskih pestrosti. Vodna favna z 200 vrstami je sploh najbogatejša, kopenska s 150 vrstami pa zaostaja kvečjemu za južnejšimi deli Dinarskega krasa. Pet slovenskih jamskih sistemov se je uvrstilo med 20 najbogatejših na svetu. Postojnsko-planinski jamski sistem s 50 vodnimi in 35 kopenskimi vrstami visoko prednjači. Zakon o varstvu podzemnih jam ščiti podzemeljsko okolje kot celoto. Ugotovljeno je slabšanje stanja v podzemeljskih habitatih, posebej drastično v okolici Kočevja.

Vrstno bogastvo v Sloveniji je še solidno ohranjeno, razločno večje v zahodni polovici države. Brez sistematičnega monitoringa na stalnih popisnih ploskvah je kratkoročne trende nemogoče zanesljivo zaznati, a v nekaterih predelih prihaja do upadanja zaradi spreminjanja rabe in zaradi velikopovršinskega vpliva tujerodnih invazivnih vrst.

Stanje ohranjenosti vrst v Sloveniji kaže, da ima le 30 % vrst ugodno stanje, prav tako so neugodni tudi trendi. V letih 2013 – 2018 se je glede na preteklo poročevalsko obdobje delež  vrst z ugodnim stanjem ohranjenosti ohranil, vendar se je povečal delež vrst s slabim stanjem ohranjenosti. Kar tretjina evropsko pomembnih vrst ptic ima negativen ali negotov kratkoročen trend.

Ugodno stanje ohranjenosti habitatnih tipov v Sloveniji dosega le še dobra tretjina evropsko pomembnih habitatnih tipov. Za doseganje ciljev Strategije EU za biotsko raznovrstnost je potrebno dosledneje upoštevati usmeritve Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) ter izvajati Program upravljanja območij Natura 2000. To še zlasti velja za območja s sladkovodnimi, mokriščnimi, barjanskimi in traviščnimi habitatnimi tipi.

Za obdobje 2008–2024 indeks ptic kmetijske krajine znaša 77,1, indeks travniških vrst ptic v kmetijski krajini pa 58,3. Šestnajstletni trend indeksa ptic kmetijske krajine je zmerni upad, kljub stabilnemu trendu v zadnjih desetih letih.

Izvoz odpadkov iz Slovenije se je v letu 2020 zmanjšal, prvič po desetih letih naraščanja. Izvozili smo okoli 340 tisoč ton odpadkov, predvsem v Avstrijo in na Madžarsko. Tudi uvoz odpadkov je v letu 2020 prvič upadel,  uvozili smo okoli 61 tisoč ton odpadkov.