Količina nastalih odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti je po letu 2007, ko so bile dosežene najvišje vrednosti, pričela upadati. Leta 2009 jih je nastalo 5,85 milijonov ton. Količina predelanih odpadkov v zadnjih letih narašča, odloži se jih vedno manj.

Zaradi nižje gradbene aktivnosti je snovna produktivnost v Sloveniji v obdobju 2007 do 2012 rasla hitreje kot v povprečju EU. V letu 2018 je znašala 1,86 SKM/kg, vendar bo cilj 3,5 SKM/kg do leta 2030, ob ponovni oživitvi gradbene dejavnosti, težko doseči. Veliko več pozornosti bo tako potrebno posvetiti ukrepom za prehod v krožno gospodarstvo.

Prebivalcem EU in Slovenije je pomembno varovanje okolja. Kot največje okoljske probleme navajajo  naraščajoče količine odpadkov, onesnaževanje zraka in podnebne spremembe. Velika večina anketirancev se je strinjala s trditvami, da jih skrbijo različni okoljski problemi ter da ti vplivajo na njihovo vsakdanje življenje in zdravje.

V letu 2022 so bili neto izpusti v Evropski skupnosti 1,7 % nižji kot v letu 2021 in 32 % nižji kot v letu 1990. Slovenski izpusti brez LULUCF so se v letu 2022, glede na leto 2021, znižali za 2,9 %. Izpusti iz sektorjev izven ETS so bili za 3,5 % višji kot leta 2021, vendar za 9,4 % nižji kot leta 2005.

V Sloveniji obseg potniškega prevoza in prometa v zadnjih nekaj desetletjih narašča. Predvsem narašča obseg dveh okoljsko najbolj obremenjujočih načinov - obseg avtomobilskega in po letu 2002 letalskega prevoza. Gospodarska recesija po letu 2008 je rast ustavila, a se je v letih po 2014 ponovno okrepila. Pandemija v letih 2020 in 2021 pa je povzročila ponoven, strm upad. Obseg prevozov z javnimi prevoznimi načini je po osamosvojitvi leta 1991 zelo upadel, še posebej medkrajevni avtobusni prevozi.

Cestni blagovni prevoz je po vstopu Slovenije v EU strmo naraščal, saj se je obseg tonskih kilometrov slovenskih prevoznikov v obdobju 2004–2019 povečal za več kot 2,5 krat. Rast blagovnega prometa in prevoza je v Sloveniji že od osamosvojitve konstantna v cestnem, železniškem prevozu in pomorskem prometu, kljub vmesnim gospodarskim težavam v EU v času recesije 2008 - 2014. Izjema je letalski blagovni promet, ki po strmem upadu leta 2008, že leta stagnira.

Podatki o onesnaženosti zraka v slovenskih mestih kažejo, da so ta prekomerno onesnažena predvsem z NO₂ in delci PM₁₀. Promet je eden glavnih vzrokov za to onesnaženje. Kakovost zraka se je v slovenskih mestih v obdobju gospodarske recesije po letu 2008 izboljševala, po letu 2016 pa se je stanje onesnaženja z NO₂ ponovno poslabšalo.

Izpusti glavnih onesnaževal zraka iz prometa so se v Sloveniji v zadnjih desetletjih zmanjšali, vendar promet, zlasti cestni, ostaja eden najpomembnejših virov onesnaževal zraka. Cestni promet je v letu 2021 prispeval kar 40 % k celotnim izpustom dušikovih oksidov. Izpusti snovi iz prometa, ki povzročajo zakisovanje, so se v obdobju 1990-2021 zmanjšali za 72 %, izpusti predhodnikov ozona pa za 75 %. Tudi izpusti delcev iz prometa so se v obdobju 2000-2021 zmanjšali za 53 %.

Izpusti toplogrednih plinov (TGP) iz prometa so se v Sloveniji med leti 1986 - 2019 skoraj potrojili.  Tudi v EU izpusti TGP iz prometa v povprečju presegajo gospodarsko rast, vendar bistveno manj kot v Sloveniji; v obdobju 1990-2019 so v EU-28 narasli za 23,6 %. Glavni vir TGP je večinoma cestni promet, ki prispeva kar 99 % vseh izpustov TGP iz prometa. Večinski delež, ki ga imajo v Sloveniji izpusti iz prometa v skupnih izpustih TGP (33 % leta 2019) in premalo učinkoviti ukrepi za njihovo zmanjšanje otežujejo prizadevanje Slovenije za dosego sprejetih obveznosti.