Kazalec prikazuje kopalne vode na površinskih celinskih vodah v Sloveniji ter njihovo kakovost. Kopalne vode so odseki na rekah in jezerih, namenjeni izključno kopanju. Določeni so tam, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi oziroma se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč ter so izpolnjena druga merila iz predpisa, ki ureja podrobnejše kriterije za ugotavljanje kopalnih voda.

Kopalne vode delimo na:

• kopalna območja – so območja kopalne vode v naravnem okolju, s pripadajočim priobalnim zemljiščem, kjer se glede varstva pred utopitvami kopamo na lastno odgovornost, zagotovljeno pa je spremljanje kakovosti kopalne vode;

• naravna kopališča - imajo upravljavca, ki ima podeljeno pravico za neposredno rabo vode za dejavnost kopališč, poleg spremljanja kakovosti kopalne vode je kopanje organizirano v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred utopitvami, vključno s pripadajočo infrastrukturo .

V Sloveniji se kakovost kopalnih voda spremlja že od leta 1988 dalje. Vse do vstopa v Evropsko unijo so bila pod rednim nadzorom predvsem naravna kopališča z upravljavcem na Blejskem jezeru, občasno pa so bila opravljena preskušanja vzorcev vode tudi z drugih lokacijah, kjer so se ljudje tradicionalno kopali v večjem številu.

S prenosom evropskih kopalnih direktiv v nacionalni pravni red je na rekah in jezerih določenih 27 odsekov - kopalnih voda, ki ustrezajo zakonsko določenim kriterijem.

Glede na način upravljanja, slovenske kopalne vode delimo na naravna kopališča in na kopalna območja. Na celinskih vodah so 4 naravna kopališča, kopalnih območij je 23. Kopališča imajo upravljavca, ki je zadolžen za varnost in urejenost kopališča. Prisotni so reševalci iz vode, kopališče je označeno, akvatorij, namenjen kopanju, je omejen, urejenost letno preverjajo ustrezne inšpekcijske službe. Na 23 kopalnih območjih se kopamo v naravnem okolju, do katerega je urejen dostop po javni poti. Tu ni upravljavca, za varnost ni poskrbljeno, zato se tu kopamo na lasno odgovornost. Ker akvatorij za kopanje ni ograjen, se moramo zavedati, da se na jezeru od obale lahko oddaljimo le do 100 metrov, na reki 50 metrov.

Na kopalnih vodah se redno spremlja kakovost vode in o tem sproti obvešča javnost. Vzorčenje kopalne vode in preskušanja na 14 dni od konca maja in začetka junija do konca avgusta izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), ki ob vzorčenju opravi terenske meritve ter organoleptično oceni prisotnost vidnih nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih olj, fenolov, pojava cvetenja cianobakterij, razraščanja makroalg idr. V odvzetih vzorcih vode se v mikrobiološkem laboratoriju ugotavlja prisotnost dveh mikrobioloških parametrov, ki sta pokazatelja morebitnega fekalnega onesnaženja (Escherichia coli, intestinalni enterokoki). Ustreznost posameznega vzorca vode je ocenjena glede na priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ob koncu kopalne sezone se kopalne vode po kakovosti razvrsti v 4 razrede kakovosti (slaba, zadostna, dobra in odlična) na podlagi prisotnosti obeh mikrobioloških parametrov v vodi v zadnjih 4 kopalnih sezonah. Ocene in podatki o stanju kopalnih voda so ob koncu koledarskega leta posredovani Evropski komisiji oziroma Evropski okoljski agenciji za pripravo poročila o stanju kopalnih voda v Evropi.

Obveščanje javnosti o stanju kopalnih voda omogoča interaktivna karta, ki se jo pregleduje lahko tudi  preko mobilnih telefonih. Z njo uporabnik na enostaven način izve kakšna je kakovost in temperatura vode na mestih, namenjenih kopanju. Informacije o stanju kopalnih voda so kopalcem na voljo tudi na informacijskih tablah na kopališčih in kopalnih območjih.

Za načrtovanje ukrepov za izboljšanje kakovosti vode ima vsaka kopalna voda izdelan tudi profil. Profili vključujejo opis značilnosti kopalne vode in drugih površinskih voda na prispevnem in vplivnem območju kopalne vode ter popis komunalnih in industrijskih ter drugih virov onesnaženja, ki bi lahko vplivali na kakovost vode in škodili zdravju kopalcev. Možni viri onesnaženosti kopalnih voda so komunalne, industrijske in onesnažene padavinske odpadne vode, kmetijstvo, spiranje površin in morebitni prelivi ob nalivih,  kopalci sami (izločanje in spiranje umazanije s površine telesa kopalcev, izločki iz telesnih odprtin ipd.) in tudi iztrebki živali (psi, ptiči, glodalci) v kopalni vodi ali na pripadajočem priobalnem zemljišču . Koncentracija mikrobov v vodi je odvisna tako od hitrosti toka vode, plimovanja, temperature, sončnega sevanja, sedimentacije in drugih vplivov..

Izkušnje kažejo, da so negativne posledice za zdravje, ki jih najpogosteje lahko povežemo s kopanjem, okužbe poškodovane kože, oči in sluhovoda, epidemiološke študije navajajo okužbe prebavil, akutno febrilno okužbo dihal, možne so poškodbe (zdrsi, ostri predmeti v vodi, školjka trikotničarka idr.). V vodi lahko ovirajo gibanje in plavanje korenine dreves, alge, morebitni predmeti, povečana globina vode, motnost, hitrejši tokovi npr. po močnih nalivih, vplivi druge rabe vode. Vedno preverimo najmanj vidljivost v vodi do dna in globino vode, zlasti pred skoki v vodo. Pozorni moramo biti tudi na kakršno koli onesnaženje na obali (iztrebki živali, ostri predmeti, alge), v in ob vodi pa smo lahko izpostavljeni tudi prekomernemu sončnemu sevanju. Po kopanju se priporoča tuširanje. Napotki in najpogostejša tveganja za zdravje, ki jih predstavlja kopalna voda, so predstavljeni na spletni strani NIJZ (www.nijz.si).

Kljub znanim tveganjem je rekreacija v kopalnih vodah zelo priporočljiva zaradi izjemne koristi za krepitev in varovanje zdravja in dobro počutje, zato jo moramo spodbujati in zagotavljati ustrezno varnost in higieno kopalne vode. Na splošno je kakovost kopalnih voda na celinskih vodah dobra, saj je vsako leto večina kopalnih voda razvrščenih v razred odlično, redke kopalne vode so  dobre ali zadostne. V primerjavi z Evropskimi državami je kakovost zelo dobra, saj imajo nekatere države občasno velik delež kopalnih voda slabe mikrobiološke kakovosti, tako da je potrebno kopanje v teh odsekih prepovedati. Zaradi slabe kakovosti vode je bilo pri nas kopanje odsvetovano le leta 2022 in to le na eni sami lokaciji, na kopalni voda Kolpa, Primostek.