Kazalec prikazuje površinske celinske kopalne vode v Sloveniji ter njihovo kakovost.  Kopalne vode so odseki vodnega telesa na rekah in jezerih, , ki segajo na rekah do 50, na jezerih pa do 100 m od obale in so namenjeni izključno kopanju. Določeni so tam, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi oziroma se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč.

Kopalne vode delimo na: 
• kopalna območja – so območja kopalne vode v naravnem okolju, kjer se glede varstva pred utopitvami kopamo na lastno odgovornost, zagotovljeno pa je spremljanje kakovosti kopalne vode; 
• naravna kopališča - imajo upravljavca, ki ima podeljeno pravico za neposredno rabo vode, poleg spremljanja kakovosti kopalne vode, je kopanje organizirano v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred utopitvami.

Do vstopa Slovenije v Evropsko skupnost (2004) se je kakovost vode za kopanje na površinskih celinskih vodah redno preverjala na kopališčih z upravljavcem (Blejsko jezero, Šobčev bajer) ter občasno še na okoli 100 lokacijah , kjer so se kopalci v večjem ali manjšem številu tradicionalno zbirali in kopali. Leta 2004 se je začelo redno izvajanje državnega monitoringa v skladu s prvo evropsko kopalno direktivo. Monitoring redno poteka na kopališčih z upravljavcem ter na kopalnih območjih - odsekih na površinskih vodah, kjer se ljudje v večjem številu že tradicionalno kopajo.

Na celinskih vodah je bilo leta 2004 določenih 18 kopalnih voda, po dopolnitvi seznama leta 2008 pa 27, ki se po upravljavskem vidiku delijo na naravna kopališča in na kopalna območja. Na 4 naravnih kopališčih na Blejskem jezeru in Šobčevem bajerju je varno kopanje in spremljanje kakovosti kopalnih voda do leta 2010 zagotavljal upravljavec kopališča, medtem ko je na 14 kopalnih območjih v obdobju 2004 do 2008 in 23 v letu 2009 monitoring kakovosti kopalnih voda zagotavljala Agencija RS za okolje. Od vključno leta 2010 dalje monitoring na vseh celinskih kopalnih vodah, tako na naravnih kopališčih kot tudi kopalnih območjih, zagotavlja Agencija RS za okolje; izvajalci so bili območni zavodi za zdravstveno varstvo oziroma Nacionalni laboratorij za okolje in hrano.

Z namenom, da se zaščiti zdravje kopalcev se je kakovost kopalne vode spremljala vsake 14 dni v času kopalne sezone (od 15.6. do 31.8.), na nekaterih mestih spremenljive kakovosti pa v obdobju 2004 - 2009 tedensko. V vzorcih vode so se opravila preskušanja na mikrobiološke ter fizikalne in kemijske parametre, ob vzorčenju se je opravil tudi organoleptični pregled kopalne vode in terenske meritve, v skladu z državnimi predpisi in direktivami EU.

Podatki spremljanja kakovosti celinskih kopalnih voda v skladu s prvo evropsko kopalno direktivo 76/160/EGS, na podlagi senzoričnih ocen in opravljenih laboratorijskih preskusov treh fizikalnih in kemijskih parametrov (detergenti, mineralna olja, fenoli v obdobju 2004-2009), ne kažejo kemijskega onesnaženja. Mikrobiološki parametri (skupne koliformne bakterije, koliformne bakterije fekalnega izvora in streptokoki fekalnega izvora (enterokoki)), ki so se preskušali v okviru monitoringa v obdobju 2004 - 2009, so le občasno pokazali kratkotrajno neskladnost zaradi fekalnega onesnaženja; ta so se pogosteje pojavljala ob obilnejših padavinah na reki Krki, na vseh ostalih lokacijah pa je bila neskladnost vzorcev zelo redka.

Viri onesnaženosti kopalnih voda so komunalne, industrijske in onesnažene padavinske odpadne vode, kmetijstvo, spiranje površin in morebitni prelivi ob nalivih. Vzroki onesnaženosti kopalne vode in okolice so tudi izločanje in spiranje fekalne umazanije s površine telesa kopalcev, izločki iz telesnih odprtin npr.: izločki iz nosu, žrela, pljuč, oči, ran, urin in feces kopalcev, feces živali (psi, ptiči, glodalci). Koncentracija mikrobov v vodi je odvisna od hitrosti toka vode, temperature, sončnega sevanja in sedimentacije.

Rekreacija v kopalnih vodah je zelo priporočljiva zaradi izjemne koristi za krepitev in varovanja zdravja in dobro počutje, zato jo moramo spodbujati in zagotavljati ustrezno varnost in higieno kopalne vode glede mikrobioloških, kemijskih in fizikalnih agensov . Tveganje za zdravje je odvisno od kraja in vrste aktivnosti. Kopalec se lahko okuži z uživanjem onesnažene vode, vdihavanjem aerosola z mikroorganizmi in snovmi ter v stiku s kožo in sluznicami, zlasti z očmi, sluhovodom. Izpostavljenost je možna tudi v okolici kopalne vode, npr. na obalnem pesku, objektih in napravah ter vodnih atrakcijah (tobogani, plezala, naprave za skoke v vodo). Možne so tudi poškodbe in utopitve.

Izkušnje kažejo, da so negativne posledice za zdravje, ki jih najpogosteje lahko povežemo s kopanjem, okužbe poškodovane kože, oči in sluhovoda. Epidemiološke študije navajajo še okužbe prebavil, akutno febrilno okužbo dihal idr. V kopalni vodi moramo biti pozorni na možen pojav cvetenja alg in cianobakterij, saj nekatere vrste lahko povzročajo zdravstvene težave (vnetje kože, alergijo, bruhanje, driska idr.). Ključni ukrepi so tudi priprava primerne informacije za javnost, obveščanje ter identifikacija virov onesnaženja in njihovo zmanjšanje. Tudi zaradi možnosti zdrsa na obraslih podlagah je potrebna dodatna previdnost. Pozorni moramo biti na kakršno koli onesnaženje na obali (iztrebki živali, ostri predmeti, alge), na površini vode (odpadki, madeži, gošče), v vodi in na dnu vode, vidljivost mora biti do dna, na ovire v vodi (preplet korenin in alg, objekti v vodi, odpadki, stabilnost dna) in rabo vode. Po kopanju se priporoča tuširanje. Pri dejavnostih v in ob vodi smo lahko izpostavljeni tudi prekomernemu sončnemu sevanju (zlasti UVB), ki lahko vodi do opeklin kože, vnetja oči in sprememb v očesni leči (siva mrena), staranja kože, nastanka kožnega raka idr., prenizkim ali previsokim temperaturam, toku vode - brzicam, nepregledni globini vode idr.  

Na kopalnih območjih na Soči v Solkanu in Soči v Kanalu se lahko, zaradi  uravnavanja  pretokov hidroelektrarn, pojavljajo nenadni dvigi gladine in močni tokovi reke Soče, zato je na teh kopalnih območjih potrebna dodatna previdnost kopalcev zaradi nevarnosti utopitve! (Priporočila za kopalce po posameznih regijah so dosegljiva na spletni strani NIJZ, https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/priporocila_povrsi…

Poleg tega lahko predstavlja nenadna potopitev, pregretega organizma v vročem vremenu, v mrzlo vodo, tveganje za zdravje: lahko nastopi poslabšanje koordinacije, izguba nadzora nad dihanjem, upočasnitev utripa srca, mišični krči, izguba zavesti, utopitev. Bolj občutljive skupine ljudi, kot so npr. uporabniki z določenimi zdravstvenimi težavami, nosečnice in majhni otroci bi se morali izogibati ekstremnim temperaturam kopalne vode. (Varno kopanje v površinskih vodah – splošna priporočila za kopalce: https://nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/priporocila_povrsinske…  in Najpogostejša tveganja, ki jih predstavlja kopalna voda, https://nijz.si/sl/najpogostejsa-tveganja-ki-jih-predstavlja-kopalna-vo…).Organokositrove spojine, ki  se redno spremljajo  v naših površinskih vodah, so sintetične spojine, ki so kot biocidi prisoten aditiv barvam za ladje, za zaščito lesa, uporabljajo se v hladilnih napravah, v papirni industriji; prisotne so bile v vodovodnih ceveh, v oblačilih, plenicah itd. Zaznane količine organokositrovih spojin v spodnjem toku reke Krke leta 2009 z zdravstvenega vidika niso ogrožale varnosti kopanja, v vodotokih, namenjenih kopanju, pa jih zadnja leta ni več zaznati.

V letu 2008 je bila v državni pravni red prenesena nova evropska direktiva o upravljanju kakovosti kopalnih voda (2006/7/ES) in v ta namen je bil noveliran Zakon o vodah in prenovljen Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje območij kopalnih voda (Uradni list RS, št. 79/03 in 88/04). Sprejeta sta bila dva nova predpisa - Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Ur. l. RS 25/08) in Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda (Ur. l. RS 39/08). Predpisa sta med drugim uvedla tudi spremembe na področju monitoringa kopalnih voda ter vrednotenja kakovosti. Od leta 2010 dalje se v okviru monitoringa spremljata indikatorja fekalnega onesnaženja (Intestinalni entrokoki in Escherichia coli), ki glede na preskuse ne kažeta izrazitega fekalnega onesnaženja celinskih kopalnih voda. Zaradi spremenljivosti rezultatov v preteklih letih in spremenjenega sistema vrednotenja kakovosti pa ne moremo govoriti o izrazitem trendu izboljševanja ali poslabševanja kakovosti. Z nižjimi vrednostmi bakterij v vodi oz. razvrščenih v razred odlično je navadno okoli 50 % kopalnih voda (35 % (2012) – 56 % (2010)), v letu 2018 je bilo teh največ, v zadnjih letih, kar 77 %, v letu 2019 pa jih je 69,2%.

V skladu z novimi predpisi je bil v letu 2011 za posamezno kopalno vodo izdelan tudi profil kopalne vode, ki zajema opis vseh pomembnih naravnih značilnosti obravnavane kopalne vode ter opredelitev in opis vseh pomembnih virov onesnaževanja, ki so posledica človekove dejavnosti in lahko vplivajo na kakovost kopalne vode ter ocene možnosti razraščanja cianobakterij in makroalg. Vsaka kopalna voda ima v profilu ustrezno prikazano prispevno in vplivno območje. Prispevna območja kopalnih voda so določena na podlagi hidrografskih razvodnic in so območja, s katerih celinske vode preko potokov, rek ali jezer odtekajo v kopalno vodo. Vplivna območja so določena na podlagi kriterijev iz zakonodaje na področju odvajanja odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. Ker na teh območjih lahko izvajanje človekovih dejavnosti vpliva na kakovost kopalne vode, so območja podlaga državi in lokalnim skupnostim za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja; ti ki se nanašajo predvsem na odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda ali na izdajo okoljevarstvenih dovoljenj. Profili kopalnih voda  so objavljeni na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor.