Kazalec prikazuje značilnosti in razvoj pokrovnosti in rabe tal v Sloveniji, zajetih po metodologiji CORINE Land Cover v letih 1996, 2000, 2006, 2012 in 2018.

Prikazani so tudi zaznani prevladujoči procesi spreminjanja kategorij oziroma t.i. tokovi sprememb pokrovnosti, izhajajoči iz analize po metodologiji LEAC (Land and Ecosystems Accounts), ki jo razvija Evropska agencija za okolje.

Več kot polovico kopnega ozemlja Slovenije pokrivajo gozdovi (56 %, skupaj z grmičastim gozdom 58 %), drugo - pretežno naravno rastje (naravni travniki, malo- ali neporasle površine) zavzema dobre 3 %. 34 % površja je namenjenega pretežno kmetijstvu, slabi 4 % so umetne površine, manj kot 1 % pa vodna zemljišča. Tako sliko pokrovnosti in rabe tal kaže interpretacija satelitskih posnetkov, zajetih leta 2018, po metodologiji CORINE Land Cover (CLC2018).

Z enako metodologijo je bilo obravnavano tudi stanje leta 2012 (CLC2012), 2006 (CLC2006), 2000 (CLC2000) in 1996 (CLC95), zato je mogoča analiza sprememb na površju. Spremembe, zaznane na območju Slovenije v obdobjih med 1996 in 2000, 2000 in 2006 ter 2006 in 2012 so bile razmeroma majhne (zgodile so se na 0,12 %, 0,13 % oz. 0,09 % površja). V obdobju med 2012 in 2018 je bilo sprememb več; zgodile so se na 0,44 % površja. Povečanje sprememb je predvsem posledica žledoloma leta 2014, ki je poškodoval obsežne površine gozda na širšem območju notranjske, v severnoprimorski regiji in na ilirskobistriškem območju.

V obdobju med 2012 in 2018 so se za 250 ha povečala vodna zemljišča. Na povečanje je najbolj vplivala izgradnja hidroelektrarn na spodnji Savi.

Več je umetnih površin; med letoma 1996 in 2018 so se najbolj povečale površine namenjene industriji in trgovini in sicer za dobrih 2.520 ha.

Število članov gospodinjstev se tudi pri nas zmanjšuje, kar je običajno povezano s povečevanjem stanovanjske površine na osebo, in se v večini evropskih držav izkazuje z znatnim povečevanjem površin, namenjenih stanovanjem. Kljub temu je v Sloveniji zaznano le manjše povečanje takih površin (11 ha med 1996 in 2000 ,18 ha med 2000 in 2006, 22 ha med 2006 in 2012 ter 33 ha med 2012 in 2018), kar lahko pripišemo ukrepom, ki so uveljavljali stanovanjsko novogradnjo pretežno znotraj urbanih območij. Razpršena poselitev v Sloveniji, kjer polovica prebivalstva živi v naseljih z manj kot 2.000 prebivalci, lahko pomeni tudi veliko število manjših sprememb, ki jih z metodologijo CORINE Land Cover ni mogoče zaznati. Upoštevati je potrebno, da uporabljena metodologija zajema le spremembe pokrovnosti, večje od 5 ha.

Z analizo tokov sprememb med posameznimi vrstami pokrovnosti in rabe tal (LEAC), ki jo uporablja tudi Evropska agencija za okolje, lahko ugotovimo, da so se sicer največje spremembe zgodile znotraj kategorije gozdnih površin. V obdobju med 1996 in 2000 je bilo posekano in ponovno pogozdeno okoli 520 ha površin, večinoma listnatih gozdov, v naslednjem obdobju med 2000 in 2006 okoli 1.700 ha, predvsem v iglastih gozdovih, v obdobju med 2006 in 2012 425 ha in v zadnjem obdobju med 2012 in 2018 (zaradi žledu 2014) 6.970 ha. V celotnem obdobju med 1996 in 2018 je iz grmičastega gozda zraslo okoli 700 ha gozda v kategorijah, kot jih zazna uporabljena metodologija.

Krčitve gozdov so bile potrebne tudi zaradi gradbišč za izgradnjo infrastrukture. Na približno dveh tretjinah novih pozidanih površin je bil prej gozd, na preostali tretjini pa kmetijske površine.

Gozdovi so sicer prevladujoča kategorija pokrovnosti tal v Sloveniji, a niso enakomerno razporejeni po vsem ozemlju. Največja sklenjena območja gozda pokrivajo dinarsko-kraške planote južne in jugozahodne Slovenije ter pobočja Alp na severu in zahodu.

Kot kakovostno pokrajino lahko v okvirih naravnih danosti Slovenije izpostavimo pestro prepletanje gozdnih in kmetijskih zemljišč. Takšni kategoriji zemljišč, označeni kot »Kmetijske površine drobnoposestne strukture« in »Pretežno kmetijske površine z večjimi območji naravne vegetacije« zasedata 13 % in 9 % prostora, torej skupno skoraj slabo četrtino celotne površine Slovenije. Drobitev kmetijskih površin z vidika gospodarnosti kmetijske pridelave sicer ni zaželena, z vidika kulturne krajine pa pestrost krajinskih vzorcev in prepletanje različnih rab omogoča večjo biotsko raznovrstnost ter predstavlja naravno-kulturno dediščino in identiteto slovenske pokrajine. Kategorija »Njivske površine« zavzema po CLC2018 109.232 ha, vinogradi 28.068 ha, drugi trajni nasadi pa 7.071 ha, skupaj torej okoli dobrih 7 % kopne površine Slovenije. V obdobju med 1995 in 2000 so se od kmetijskih zemljišč povečale površine pašnikov, medtem ko so se nenamakane njivske površine, kmetijske površine drobnoposestne strukture ter kategorija pretežno kmetijskih površin z večjimi območji naravne vegetacije rahlo zmanjšale. V obdobju med 2006 in 2012 večje spremembe površin med kategorijami kmetijskih zemljišč niso bile zaznane. V obdobju od 2012 do 2018 smo zaznali zmanjšanje kmetijskih površin za 500 ha.