Kazalec prikazuje razvoj sistemov za ravnanje z okoljem. Obravnava gibanje števila podeljenih spričeval po standardu ISO 14001, shemi EMAS in gibanje števila podeljenih okoljskih znakov oziroma okoljskih marjetic (Ecolabel flower) v Sloveniji in EU. Zaradi lažje predstave ter primerjave z državami EU so podatki o okoljskih spričevalih ter znakih preračunani na milijon prebivalcev.

ISO 14001 je mednarodni standard za sistem ravnanja z okoljem, ki organizacijam določa nabor zahtev z namenom varovanja okolja, preprečevanja onesnaženja in izboljšanja okoljske učinkovitosti.

Shema EMAS (ECO – Management and Audit Scheme - sistem EU za okoljevarstveno vodenje organizacij) je sistem ravnanja z okoljem, ki je bil uveden leta 1995. Pridobitelji spričevala EMAS so zavezani, da ocenijo in izboljšajo svojo okoljsko učinkovitost ter obveščajo javnost o vplivih svojih dejavnosti na okolje. Shema EMAS je nadgradnja standarda ISO 14001, ki zagotavlja večjo odprtost, odkritost in periodično objavljanje preverjenih okoljskih informacij. Shema ima v primerjavi z ISO 14001 višje zahteve glede izboljšanje uspešnosti, sodelovanja zaposlenih, pravne usklajenosti in komuniciranja z javnostjo.

Okoljski znak oz. okoljska marjetica (Ecolabel flower) je instrument zagotavljanja varstva okolja. Evropska unija ga je uvedla leta 1992 z namenom spodbuditi podjetja, da razvijejo proizvode in storitve, ki v največji možni meri zmanjšajo vpliv na okolje skozi celoten življenjski cikel izdelka ter potrošniku zagotavljajo boljše informacije o tem, kakšen vpliv na okolje imajo ti izdelki. Pri tem se presoja celoten vpliv proizvoda na okolje, od pridobivanja surovin do izločitve iz okolja, potrošnike pa se usmerja z dajanjem točnih, nezavajajočih in znanstveno utemeljenih informacij o proizvodih in storitvah. Prednosti, ki jih podeljen znak za okolje prinaša, so med drugim tudi potrditev spoštovanja okoljevarstvenih zahtev, uporaba znaka za okolje ter nenazadnje tudi promocija. Shema podpira vse proizvode, razen hrane, pijače, farmacevtskih izdelkov in medicinskih pripomočkov, vendar se tudi na tem področju pripravljajo spremembe oziroma razširitve.  

Število podjetij, registriranih po ISO 14001 ter shemi EMAS od leta 1998 dalje tako v Sloveniji kot  v EU-28, z nekaterimi izjemami, narašča. Med leti 2017 in 2020 je sicer moč opaziti precejšen upad števila certifikatov, vendar se je stanje v zadnjem letu ponovno izboljšalo. Slovenija sodi po številu podeljenih ISO 14001 spričeval nad povprečje EU. V letu 2021 je bilo v Sloveniji tako registriranih 264 organizacij s spričevalom ISO 14001 na milijon prebivalcev, kar je 28 organizacij več kot v letu 2020. Največ registriranih podjetij po standardu ISO 14001 na milijon prebivalcev so v letu 2021 med izbranimi državami imele Češka (424), Romunija (322) in Italija (306).

Število slovenskih podjetij, ki so vključena v EMAS shemo je v primerjavi z ISO 14001  skromnejše. Največje število organizacij registriranih po shemi EMAS na milijon prebivalcev je bilo v evropskem merilu v letu 2022 v Avstriji (30), Španiji (21) in Italiji (18). V EU-27 je bilo v shemo EMAS v letu 2020 v povprečju vključenih 8 organizacij z enim ali več spričevali po shemi EMAS na milijon prebivalcev. Slovenija se s petimi EMAS spričevali podeljenimi do vključno leta 2020 sicer uvršča v boljšo polovico EU-27 držav, vendar pa je število priznanj na milijon prebivalcev pod povprečjem EU-27.

Od leta 1992 dalje, ko je bil v EU uveden okoljski znak (okoljska marjetica), število z okoljskim znakom nagrajenih podjetij narašča. Največja rast je bila do leta 2014, po tem je opazna stagnacija oz. upad pri nekaterih državah. V zadnjih letih pa se je število okoljskih znakov ponovno povečalo, še posebno v Avstriji, Sloveniji ter Danski. Leta 2022 je bilo v EU-27 podeljenih 1.840 okoljskih znakov, od tega največ v Avstriji (24,3/mio prebivalcev) in Sloveniji (23,7/mio prebivalcev). EU znak za okolje se podeljuje v kategoriji 25 vrst proizvodov in storitev. Slovenija je v letu 2022 podelila 50 okoljskih znakov in se tako uvrstila v sam vrh EU-27 glede na število z okoljskim znakom nagrajenih podjetij na milijon prebivalcev.

Uvajanje sistemov za ravnanje z okoljem pomeni na področju varstva okolja pomemben gospodarski instrument za sporazumevanje in poenotenje. Za podjetja predstavlja mednarodno priznan pristop k poslovanju, ki zagotavlja vse pomembne vidike okoljevarstvenega ravnanja (od izrabe surovin in energije, vodenja tehnoloških procesov, do zahtev glede uporabe proizvodov) in vodi k odpravljanju ter zmanjševanju negativnih vplivov na okolje. Prednost uvedbe sistema za ravnanje z okoljem ni le v zadostitvi okoljski zakonodaji ter v znižanju stroškov, temveč tudi v povečanju konkurenčnosti pri trženju izdelkov, tehnologij in znanj na mednarodnih trgih ter pri širjenju trga poslovanja podjetij. Sodi med prostovoljne pristope, ki se praviloma uveljavljajo v gospodarstvu na podlagi javnih programov.