KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Industrijska proizvodnja
  3. Uvajanje sistemov za ravnanje z okoljem

[IP01] Uvajanje sistemov za ravnanje z okoljem
Responses

Ključno sporočilo
Good

V Sloveniji število podjetij, registriranih po ISO 14001 ter shemi EMAS in število podeljenih okoljskih marjetic z manjšimi odstopanji v splošnem narašča. Po številu podeljenih standardov ISO 14001 ter okoljskih marjetic na milijon prebivalcev sodi Slovenija v evropskem merilu nad povprečje EU-27. Nekoliko slabše je na področju EMAS, kjer se Slovenija v skupini držav EU-27 uvršča pod njihovo povprečje.

Kazalec prikazuje razvoj sistemov za ravnanje z okoljem. Obravnava gibanje števila podeljenih spričeval po standardu ISO 14001, shemi EMAS in gibanje števila podeljenih okoljskih znakov oziroma okoljskih marjetic (Ecolabel flower) v Sloveniji in EU. Zaradi lažje predstave ter primerjave z državami EU so podatki o okoljskih spričevalih ter znakih preračunani na milijon prebivalcev. Poleg omenjenih mehanizmov za spodbujanje ravnanja z okoljem, kazalec za Slovenijo obravnava tudi gibanje števila podeljenih priznanj za energetsko učinkovito podjetje, energetsko učinkovit projekt, za čisto proizvodnjo, okolju prijazno podjetje, okoljski izdelek leta, mednarodno okoljsko partnerstvo, ekoprofit, odgovorno ravnanje ter okolju prijazen postopek.

ISO 14001 je mednarodni standard za sistem ravnanja z okoljem, ki organizacijam določa nabor zahtev z namenom varovanja okolja, preprečevanja onesnaženja in izboljšanja okoljske učinkovitosti.

Shema EMAS (ECO – Management and Audit Scheme - sistem EU za okoljevarstveno vodenje organizacij) je sistem ravnanja z okoljem, ki je bil uveden leta 1995. Pridobitelji spričevala EMAS so zavezani, da ocenijo in izboljšajo svojo okoljsko učinkovitost ter obveščajo javnost o vplivih svojih dejavnosti na okolje. Shema EMAS je nadgradnja standarda ISO 14001, ki zagotavlja večjo odprtost, odkritost in periodično objavljanje preverjenih okoljskih informacij. Shema ima v primerjavi z ISO 14001 višje zahteve glede izboljšanje uspešnosti, sodelovanja zaposlenih, pravne usklajenosti in komuniciranja z javnostjo.

Okoljski znak oz. okoljska marjetica (Ecolabel flower) je instrument zagotavljanja varstva okolja. Evropska unija ga je uvedla leta 1992 z namenom spodbuditi podjetja, da razvijejo proizvode in storitve, ki v največji možni meri zmanjšajo vpliv na okolje skozi celoten življenjski cikel izdelka ter potrošniku zagotavljajo boljše informacije o tem, kakšen vpliv na okolje imajo ti izdelki. Pri tem se presoja celoten vpliv proizvoda na okolje, od pridobivanja surovin do izločitve iz okolja, potrošnike pa se usmerja z dajanjem točnih, nezavajajočih in znanstveno utemeljenih informacij o proizvodih in storitvah. Prednosti, ki jih podeljen znak za okolje prinaša, so med drugim tudi potrditev spoštovanja okoljevarstvenih zahtev, uporaba znaka za okolje ter nenazadnje tudi promocija. Shema podpira vse proizvode, razen hrane, pijače, farmacevtskih izdelkov in medicinskih pripomočkov, vendar se tudi na tem področju pripravljajo spremembe oziroma razširitve.  

Uvajanje sistemov za ravnanje z okoljem pomeni na področju varstva okolja pomemben gospodarski instrument za sporazumevanje in poenotenje. Za podjetja predstavlja mednarodno priznan pristop k poslovanju, ki zagotavlja vse pomembne vidike okoljevarstvenega ravnanja (od izrabe surovin in energije, vodenja tehnoloških procesov, do zahtev glede uporabe proizvodov) in vodi k odpravljanju ter zmanjševanju negativnih vplivov na okolje. Prednost uvedbe sistema za ravnanje z okoljem ni le v zadostitvi okoljski zakonodaji ter v znižanju stroškov, temveč tudi v povečanju konkurenčnosti pri trženju izdelkov, tehnologij in znanj na mednarodnih trgih ter pri širjenju trga poslovanja podjetij. Sodi med prostovoljne pristope, ki se praviloma uveljavljajo v gospodarstvu na podlagi javnih programov.

Grafi

Slika IP01-1: Število organizacij s standardom ISO 14001,Slovenija in druge države, 1998-2017
Viri:

The ISO Survey of Certifications 2017, Eurostat 2019

Prikaži podatke
Češka [št. spričeval/mio preb.] Finska [št. spričeval/mio preb.] Italija [št. spričeval/mio preb.] Romunija [št. spričeval/mio preb.] Slovenija [št. spričeval/mio preb.] Španija [št. spričeval/mio preb.] Švedska [št. spričeval/mio preb.] povprečje EU 28 [št. spričeval/mio preb.]
1998 4,08 39,93 2,16 0,04 6,07 4,12 34,33 7,63
1999 5,84 90,89 4,27 0,04 9,56 14,31 96,03 13,42
2000 11,30 98,05 9,15 0,22 44,22 14,82 154,23 20,52
2001 17,05 132,25 22,72 0,69 68,20 50,39 232,35 34,52
2002 31,17 144,06 37,56 2,07 74,69 77,48 305,34 44,68
2003 50,83 216,10 52,96 4,42 102,68 114,77 259,59 59,36
2004 126,02 168,43 81,85 16,67 169,20 150,40 385,96 74,82
2005 207,00 175,62 120,51 34,80 208,15 196,99 406,95 89,74
2006 214,93 177,19 166,16 67,42 188,52 250,14 412,48 103,92
2007 263,07 155,08 202,23 105,39 217,88 305,90 413,81 120,85
2008 316,98 186,06 215,21 180,66 218,47 358,80 483,78 143,30
2009 445,81 206,86 241,00 319,77 190,52 359,37 448,90 161,52
2010 633,62 209,66 298,61 365,51 194,92 394,67 494,82 190,62
2011 424,44 217,48 292,09 366,06 201,93 350,16 430,03 187,15
2012 401,22 242,54 328,52 424,16 199,95 415,86 409,69 206,04
2013 455,68 262,04 356,87 436,76 225,86 343,50 386,15 211,30
2014 554,58 275,72 372,08 466,33 206,20 298,16 412,86 214,96
2015 363,63 267,92 367,63 532,49 173,06 286,55 378,46 213,45
2016 396,35 258,41 439,38 307,43 223,33 295,37 350,01 218,02
2017 407,61 268,93 240,49 282,78 217,82 280,54 483,13 199,22
Slika IP01-2: Število organizacij s podeljenimi spričevali po shemi EMAS, Slovenija in druge države, 1997-2015
Viri:

Evropska komisija, Eurostat 2017

Prikaži podatke
Avstrija [št. spričeval/mio preb.] Danska [št. spričeval/mio preb.] Italija [št. spričeval/mio preb.] Nemčija [št. spričeval/mio preb.] Slovenija [št. spričeval/mio preb.] Španija [št. spričeval/mio preb.] Švedska [št. spričeval/mio preb.] povprečje EU-27 [št. spričeval/mio preb.]
1997 4,39 2,83 0 13,60 0 0,03 1,70 2,56
1998 17,66 15,62 0,23 19,24 0 0,45 14,00 4,35
1999 23,74 21,76 0,42 24,43 0 1,27 17,72 5,63
2000 36,65 28,42 0,74 29,10 0 2,54 22,40 6,94
2001 44,89 31,67 1,30 32,29 0 4,03 23,80 7,94
2002 40,86 24,15 2,15 30,12 0 6,31 22,48 7,69
2003 36,60 22,42 2,92 22,17 0 7,42 12,81 6,28
2004 30,97 22,18 4,33 19,89 0,50 9,57 13,09 6,18
2005 30,65 22,11 4,39 19,64 0,50 10,17 13,04 6,20
2006 31,51 22,21 6,97 18,21 0,50 11,87 10,97 6,47
2007 30,89 20,64 9,56 18,12 0,50 14,71 9,15 7,05
2008 30,16 16,87 12,97 17,60 0,49 20,16 7,67 7,86
2009 31,07 17,06 16,36 17,10 0,98 22,92 8,10 8,58
2010 30,53 16,62 17,49 16,34 1,47 26,18 8,03 8,85
2011 31,16 16,54 18,58 16,16 1,46 26,08 7,97 8,92
2012 29,61 12,90 20,04 15,44 1,46 26,87 8,01 8,91
2013 30,05 11,24 18,83 14,96 0,49 21,23 5,96 8,19
2014 29,27 9,60 16,73 15,22 0,49 23,05 1,97 8,01
2015 33,08 8,13 16,70 14,78 4,85 20,30 1,85 7,78
Slika IP01-3: Število podeljenih okoljskih marjetic, Slovenija in druge države, 2001-2011
Viri:

Evropska komisija, Ecolabel Helpdesk, 2011; Agencija RS za okolje, 2011

Prikaži podatke
Avstrija [št. okoljskih znakov/mio preb.] Danska [št. okoljskih znakov/mio preb.] Italy [št. okoljskih znakov/mio preb.] Francija [št. okoljskih znakov/mio preb.] Irska [št. okoljskih znakov/mio preb.] Nizozemska [št. okoljskih znakov/mio preb.] Slovenija [št. okoljskih znakov/mio preb.] Švedska [št. okoljskih znakov/mio preb.] povprečje EU-27 [št. okoljskih znakov/mio preb.]
2001 0 3,27 0,22 0,26 0,22 0,12 0 0,97 0,18
2002 0,24 4,88 0,47 0,42 0,22 0,18 0 0,86 0,25
2003 0,24 5,04 0,57 0,49 0 0,30 0 1,17 0,30
2004 0,85 8,32 0,93 0,69 0 0,67 0 1,44 0,45
2005 1,33 9,77 1,40 0,71 0 0,67 0 1,66 0,56
2006 1,45 10,10 1,62 0,79 2,09 0,67 1,99 1,76 0,68
2007 3,49 11,14 2,71 1,39 2,50 0,55 0,99 2,18 1,02
2008 2,87 9,43 3,98 2,13 4,49 1,03 1,48 2,27 1,41
2009 4,44 9,43 5,22 2,91 5,31 1,46 1,48 2,81 1,87
2010 5,75 10,12 5,12 3,79 5,28 2,59 1,47 2,89 2,13
2011 5,73 10,07 5,74 3,89 4,38 2,76 3,41 2,87 2,29
Slika IP01-4: Druga okoljska priznanja v Sloveniji
Viri:

Katalog z okoljskimi priznanji, Gospodarska zbornica Slovenije, 2019

Prikaži podatke
odgovorno ravnanje [število] čista proizvodnja [število] ekoprofit [število] okoljski izdelek leta [število] okolju prijazno podjetje [število] energetsko učinkovito podjetje [število] energetsko učinkoviti projekti [število] okolju prijazen postopek [število] mednarodno okoljsko partnerstvo [število]
1997 0 0 0 2 0 2 0 0 0
1998 0 0 0 2 0 3 0 0 0
1999 0 0 0 4 0 4 0 0 0
2000 0 0 0 4 0 5 1 0 0
2001 0 13 0 6 1 6 2 0 0
2002 0 24 0 10 1 7 3 0 1
2003 12 33 20 11 4 8 4 1 2
2004 17 33 20 12 6 10 5 2 2
2005 34 33 20 12 8 11 6 3 2
2006 48 33 20 15 10 11 6 4 3
2007 63 33 20 16 12 12 7 5 3
2008 76 33 20 18 13 12 7 6 4
2009 76 33 20 18 13 12 7 6 4
2010 76 33 20 19 14 12 7 7 4

Cilji

Okoljska priznanja, kot so standard ISO 14001 ter shema EMAS sodijo med pomembne instrumente akcijskega načrta za spodbujanje trajnostne proizvodnje in potrošnje ter trajnostne industrijske politike. Cilj njihove uvedbe je spodbujati nenehne izboljšave ter s tem povečati  okoljsko uspešnost organizacij. Poseben poudarek sheme EMAS je sistemsko, objektivno in redno vrednotenje uspešnosti, zagotavljanje informacij o okoljski uspešnosti javnosti ter vsem zainteresiranim ter izobraževanje in vključevanju zaposlenih k aktivnemu sodelovanju v shemi. (EMAS Regulation)

Cilj EU na področju podeljevanja znaka za okolje je uvesti prostovoljni sistem, namenjen uveljavljanju proizvodov z manjšim vplivom na okolje v njihovem celotnem življenjskem krogu in zagotavljanje potrošnikom dostop do točnih, nezavajajočih in znanstveno utemeljenih informacij o vplivu proizvodov na okolje. Slednje pomeni nadomestitev nevarnih snovi z varnejšimi, če je to tehnično le mogoče. (Eco-Label Regulation)

 

Število podjetij, registriranih po ISO 14001 ter shemi EMAS od leta 1998 dalje tako v Sloveniji kot  v EU-28, z nekaterimi izjemami (te se pojavljajo predvsem v zadnjem desetletju), narašča. Slovenija sodi po številu podeljenih ISO 14001 spričeval v sam vrh EU. V letu 2017 je bilo v Sloveniji tako registriranih 218 organizacij s spričevalom ISO 14001 na milijon prebivalcev, medtem, ko znaša povprečje EU-28 199 organizacij na milijon prebivalcev. Največ registriranih podjetij po standardu ISO 14001 na milijon prebivalcev so v letu 2017 imele Švedska (483), Estonija (427) in Češka (408).

Število slovenskih podjetij, ki so vključena v EMAS shemo je v primerjavi z ISO 14001  skromnejše. Največje število organizacij registriranih po shemi EMAS na milijon prebivalcev je bilo v evropskem merilu v letu 2015 v Avstriji (33), na Cipru (26), v Španiji (20) in Italiji (17). V EU-27 je bilo v shemo EMAS v letu 2015 v povprečju vključenih 8 organizacij z enim ali več spričevali po shemi EMAS na milijon prebivalcev. Slovenija se s petimi EMAS spričevali podeljenimi do vključno leta 2015 sicer uvršča v boljšo polovico EU-27 držav, vendar pa je število priznanj na milijon prebivalcev pod povprečjem EU-27.

Od leta 1992 dalje, ko je bil v EU uveden okoljski znak (okoljska marjetica), število z okoljskim znakom nagrajenih podjetij strmo narašča. Tako je bilo leta 2011 v EU-27 podeljenih 1.150 okoljskih znakov, od tega največ v Italiji (6,2/mio prebivalcev) in Franciji (3,9/mio prebivalcev). EU znak za okolje se podeljuje v kategoriji 25 vrst proizvodov in storitev. V letu 2011 predstavljajo storitve turistične namestitve kar 36 % vseh podeljenih okoljskih znakov. Slovenija je v letu 2011 podelila 7 okoljskih znakov in se tako uvrstila nad povprečje EU-27. Do sedaj podeljeni okoljski znaki sodijo v kategorijo kopirnih in grafičnih papirjev, mil, šamponov in balzamov, univerzalnih čistil ter detergentov (6), dva sta bila podeljena za turistično nastanitveno storitev ter en za notranje barve in lake.

Poleg sistemov ISO 14001 ter sheme EMAS poznamo v Sloveniji tudi druge instrumente okoljske politike - okoljska priznanja. Največje število podeljenih priznanj v posameznih letih je bilo na področju programov odgovornega ravnanja, ekoprofita ter okolju prijaznega podjetja. Gre za programe, ki skozi vidik tehnologije proizvodnih procesov, proizvodov ter storitev stremijo k preprečevanju oz. zmanjševanju onesnaževanja, k učinkovitejši rabi energije in sočasnem doseganju pozitivnih ekonomskih učinkov. Program odgovornega ravnanja je zaveza svetovne kemične industrije. Poudarja predvsem pomen varovanja zdravja ljudi ter varstva pri delu.

Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji povzeti: Regulation (EC) No 66/2010 of the European Parliament and of the Council of 25 November 2009 on the EU Ecolabel, Regulation (EC) No 1221/2009 of the European Parliament and of the Council of 25 November 2009 on the voluntary participation by organisations in a Community eco-management and audit scheme (EMAS)

Izvorna baza podatkov oz. vir:

- ISO 14001 , 2017;

- EMAS: Evropska komisija-Eurostat, 2017;

- okoljski znak EU oziroma okoljska marjetica (Ecolabel): Agencija RS za okolje, Ecolabel Helpdesk in Eurostat;

- ostala okoljska priznanja: spletni portal Gospodarske zbornice, Katalog podjetij z okoljskimi priznanji;

- prebivalstvo: Eurostat Database 2019.

Skrbnik podatkov:

- ISO 14001: Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO);

- EMAS in prebivalstvo: Evropska komisija;

- Ecolabel: Evropska komisija in Agencija RS za okolje;

- ostala okoljska priznanja: Gospodarska zbornica Slovenije (GZS);

Datum zajema podatkov za kazalec: 27. avgust 2019

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o podeljenih ISO spričevalih so predstavljeni za obdobje 2009-2017, podatki o spričevalih EMAS za obdobje 2005-2015, podatki za okoljski znak pa za obdobje 2001-2011. Podatki se osvežujejo letno in so praviloma dostopni konec leta za tekoče leto.

Podatki o ostalih podeljenih okoljskih priznanjih (1997-2010) so povzeti iz kataloga z okoljskimi priznanji Gospodarske zbornice Slovenije. Za iskanje po katalogu je uporabljeno sestavljeno iskanje za vsako posamezno iniciativo in leto. Končni podatki se ne ujemajo vedno, ker v katalogu ne brišejo podjetij, ki so bila ukinjena ali združena.

Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu podeljenih spričeval ISO 14001, EMAS in okoljskih znakov so preračunani glede na število prebivalcev. Vrednosti (število EMAS in število okoljskih marjetic) se po letih medsebojno seštevajo. Manjše število priznanj v naslednjem letu je lahko posledica dejstva, da posamezno podjetje, ki je pridobilo certifikat pred leti, le-tega ni obnovilo.

Podatki o spričevalih EMAS so pridobljeni preko Eurostata (Evropska Komisija).

Podatki o okoljski marjetici so dobljeni preko Ecolabel Helpdesk (spletna stran Evropske Komisije). Podatki za leto 2011 kažejo stanje na dan 30. april 2011.

Podatki o spričevalih ISO 14001, EMAS in okoljski marjetici se nanašajo na december posameznega leta.

Podatki o številu prebivalcev so povzeti po Eurostat-u (Population and social conditions → Demography an migration → Population → Population on 1. January by age and sex - demo_pjan). Podatki Eurostata o prebivalcih so povzeti za prihodnje leto - stanje na dan 1. januarja. Tako je npr. Za izračun spričeval ISO na milijon prebivalcev v Sloveniji leta 2017 vzeto stanje spričeval za december 2017 in stanje prebivalstva za 1. januar 2018. Razlika je pri grafu IP1-03, kjer so podatki o prebivalstvu za leto 2010 in 2011 povzeti za dan 1. januar 2010, ker ni novejših podatkov.

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalca:

Prednosti: Podatki o številu podeljenih spričeval EMAS in Ecolabel se zbirajo na evropski ravni in so dosegljivi preko Eurostata in Helpdesk-a Evropske komisije. V obeh primerih (EMAS in Ecolabel) gre za podatke, ki jih uradno poročajo države članice EU-28 v skladu s predpisano zakonodajo EU. Podatki so zbrani po enotni metodologiji in so zato mednarodno primerljivi.

Slabosti: Podatki za Slovenijo o številu podeljenih spričeval po ISO 14001, povzeti po  ISO Survey (ISO Organisation, Ženeva) se ne ujemajo s podatki Gospodarske zbornice (GZS), saj ta vodi evidenco le za slovenske certifikacijske organe. Zato je praviloma podatek GZS manjši od dejanskega števila podeljenih ISO 14001 spričeval po ISO Survey, ki obravnava tudi podatke tujih certifikacijskih organov.

  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): srednje zanesljiv

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): ni projekcij/scenarijev

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 2= manjše pripombe, 3 = podatki z zadržkom):

            Relevantnost: 1

            Točnost: 1

            Časovna primerljivost: 2 (podatki o prebivalcih za leto 2010 in 2011 se ne skladajo z metodologijo izračuna pri grafih IP1-2 in IP1-3; podatki o EMAS in okoljskih znakih za leto 2011 niso povzeti konca leta kot pri ostalih letih)

            Prostorska primerljivost: 1

 

Podatki za druge države

Cilji povzeti: Regulation (EC) No 66/2010 of the European Parliament and of the Council of 25 November 2009 on the EU Ecolabel, Regulation (EC) No 1221/2009 of the European Parliament and of the Council of 25 November 2009 on the voluntary participation by organisations in a Community eco-management and audit scheme (EMAS)

Izvorna baza podatkov oz. vir:

- ISO 14001: The ISO Survey of Certifications 2017;

- EMAS: Evropska komisija-Eurostat, EMAS 2017;

- okoljski znak EU oziroma okoljska marjetica (Ecolabel): Agencija RS za okolje, Ecolabel Helpdesk in Eurostat;

- prebivalstvo: Eurostat Database 2019.

Skrbnik podatkov:

- ISO 14001: Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO);

- EMAS in prebivalstvo: Evropska komisija;

- Ecolabel: Evropska komisija in Agencija RS za okolje;

- ostala okoljska priznanja: Gospodarska zbornica Slovenije (GZS);

Datum zajema podatkov za kazalec: 27. avgust 2019

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o podeljenih ISO spričevalih so predstavljeni za obdobje 2009-2017, podatki o spričevalih EMAS za obdobje 2005-2015 in podatki za okoljski znak 2001-2011. Podatki se osvežujejo letno in so praviloma dostopni konec leta za tekoče leto.

Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu podeljenih spričeval ISO 14001, EMAS in okoljskih znakov so preračunani glede na število prebivalcev. Vrednosti (število EMAS in število okoljskih marjetic) se po letih medsebojno seštevajo. Manjše število priznanj v naslednjem letu je lahko posledica dejstva, da posamezno podjetje, ki je pridobilo certifikat pred leti, le-tega ni obnovilo.

Podatki o spričevalih EMAS so pridobljeni preko Eurostata (Evropska Komisija).

Podatki o okoljski marjetici so dobljeni od Ecolabel Helpdesk (Evropska Komisija). Podatki za leto 2011 kažejo stanje na dan 30. april 2011.

Podatki o spričevalih ISO 14001, EMAS in okoljski marjetici se nanašajo na december posameznega leta.

Podatki o številu prebivalcev so povzeti po Eurostat-u (Population and social conditions → Demography an migration → Population → Population on 1. January by age and sex - demo_pjan). Podatki Eurostata o prebivalcih so povzeti za prihodnje leto - stanje na dan 1. januarja. Tako je npr. za izračun spričeval ISO na milijon prebivalcev v Sloveniji leta 2017 vzeto stanje spričeval za december 2017 in stanje prebivalstva za 1. januar 2018. Razlika je pri grafu IP1-03, kjer so podatki o prebivalstvu za leto 2010 in 2011 povzeti za dan 1. januar 2010, ker ni novejših podatkov.   

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalca:

Prednosti: Podatki o številu podeljenih spričeval EMAS in Ecolabel se zbirajo na evropski ravni in so dosegljivi preko Helpdesk-a Evropske komisije. V obeh primerih (EMAS in Eco-label) gre za podatke, ki jih uradno poročajo države članice EU-27 v skladu s predpisano zakonodajo EU. Podatki so zbrani po enotni metodologiji in zato mednarodno primerljivi.

Slabosti: Od aprila 2001 so pod okoljskim spričevalom EMAS II možne registracije po podjetjih. Od takrat so mnoge organizacije, ki so imele registriranih več lokacij pod EMAS I, zbrale vse lokacije pod eno registracijo. Slednje se lahko kaže v zmanjšanem skupnem številu registracij, kar ne pomeni nujno zmanjšanja števila lokacij z okoljskim spričevalom EMAS.

  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): srednje zanesljiv

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): ni projekcij/scenarijev.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 2= manjše pripombe, 3 = podatki z zadržkom):

      Relevantnost: 1

      Točnost: 1

      Časovna primerljivost: 2 (podatki p prebivalcih za leto 2010 in 2011 se ne skladajo z metodologijo izračuna pri grafih IP1-2 in IP1-3; podatki o EMAS in okoljskih znakih za leto 2011 niso povzeti konca leta kot pri ostalih letih)

      Prostorska primerljivost: 1

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

Datum zadnje osvežitve
28.08.2019
Avtor(ji)

Nataša Kovač, Agencija RS za okolje