Podatki za Slovenijo

Cilji in pravne podlage: Cilja sta povzeta iz Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (MOP, 2002) in Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (EK, 2011).

Podrobni varstveni cilji za vrste so navedeni v prilogi 6.1 Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015 – 2020.

Vir podatkov: Poročila o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih 2008, 2013 in 2019. Izvorni podatki so povzeti iz podatkovne zbirke Zavoda RS za varstvo.

Skrbnik podatkov: Zavod RS za varstvo narave, Ministrstvo za okolje in prostor RS.

Datum zajema podatkov za kazalec: 2020

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Kazalec temelji na poročanju po 17. členu Direktive o habitatih (Direktiva sveta 92/43/EGS), ki države članice EU zavezuje k poročanju o stanju ohranjenosti habitatnih tipov iz priloge I in vrst iz prilog II, IV in V. Poroča se tudi o izvedenih ohranitvenih, zakonskih, upravnih in pogodbenih ukrepih, ki ustrezajo ekološkim zahtevam vrst in habitatnih tipov. Poda se vrednotenje vplivov teh ukrepov na stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov. V poročilu so zajete vse vrste iz prilog Direktive o habitatih in ne le kvalifikacijske vrste območij Natura 2000. Kazalec je bil razvit na generalnem direktoratu za okolje v okviru posebne skupine za poročanje po 17. členu Direktive o habitatih. Slovenija je kazalec povzela neposredno, brez implementacije v lastno zakonodajo. Ocena kazalca se posodablja vsakih 6 let.

Podatki o habitatnih tipih Slovenije se zbirajo z javnimi razpisi za kartiranje negozdnih habitatnih tipov, ki jih vodi Ministrstvo za okolje in prostor ter v okviru javne službe, ki jo opravlja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Del podatkov se pridobi tudi v okviru različnih projektov. Podatki o negozdnih habitatnih tipih so pridobljeni skladno z enotno tipologijo o kartiranju habitatnih tipov, ki temelji pretežno na vegetacijskih tipih in je usklajena s tipologijami, ki jih uporabljajo v drugih članicah EU. Letno se pridobi podatke za cca. 40–50 km². Podatki o gozdnih habitatnih tipih so pridobljeni v okviru javnih nalog ZGS s standardizirano metodologijo.

Metodologija obdelave podatkov: V kazalcu je podano stanje ohranjenosti za 60 habitatnih tipov v alpskem in celinskem delu biogeografskih regij Slovenije. Slovenija je po dogovoru z Evropsko unijo Slovenija vključena v dve kopni regiji - alpsko in celinsko, ter v morsko mediteransko regijo. Podatki za morsko mediteransko regijo so za potrebe analiz priključeni podatkom za celinsko biogeografsko regijo.

Kazalec za stanje ohranjenosti habitatnih tipov po posameznih biogeografskih regijah je sestavljen iz štirih podkazalcev:

• ocena stanja ohranjenosti območja razširjenosti habitatnih tipov,
• ocena stanja ohranjenosti površine, ki jo pokrivajo posamezni habitatni tipi,
• ocene stanja ohranjenosti specifičnih struktur in funkcij habitatnih tipov,
• ocena obetov za prihodnost za habitatne tipe.

Končna ocena stanja ohranjenosti habitatnih tipov je pripravljena po standardizirani metodi, ki vključuje podatke posameznih podkazalcev. Običajno je končna ocena stanja ohranjenosti habitatnega tipa enaka najslabše ocenjenemu podkazalcu.

Vse ocene so podane s štiri stopenjsko lestvico in prikazane v obliki »semaforne« tabele, kjer:

– zelena barva pomeni ugodno stanje ohranjenosti,

– oranžna barva pomeni nezadostno stanje ohranjenosti,

– rdeča barva pomeni slabo stanje ohranjenosti,

– siva barva pomeni neznano stanje ohranjenosti.

Kazalec je standardiziran za področje celotne EU, zato so podatki vseh držav članic med seboj primerljivi.

Informacije o kakovosti:

• Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o stanju ohranjenosti habitatnih tipov, ki jih države EU poročajo Evropski Komisiji. Največja pomanjkljivost kazalca je, da temelji na nepopolnih podatkih, ki so vezani na manjši del Slovenije (večinoma na izbrana območja Natura 2000), zato končna ocena kazalca delno temelji na subjektivnem mnenju strokovnjakov. Podatki o negozdnih habitatnih tipih, na katerih temelji ocena kazalca, so bili pridobljeni v relativno dolgem časovnem obdobju. Pomanjkljivost kazalca je tudi v tem, da podatki za gozdne in negozdne habitatne tipe niso zajeti po isti metodologiji, zato je potrebno prilagajanje podatkov.
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki ki obstajajo, veljajo za točne in zanesljive.

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Večinoma gre za prvi posnetek stanja, zato arhivski podatki ne obstajajo.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.

• Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 3 (pomanjkljivi podatki, delno subjektivna ocena strokovnjaka).

Točnost: 2 (pomanjkljivi podatki o negozdnih habitatnih tipih)

Časovna primerljivost: 3 (večinoma samo en niz podatkov)

Prostorska primerljivost: 2

Podatki za druge države

Vir podatkov: Kazalec 'SEBI 005 – Habitats of European interest’; Conservation status of habitat types and species (Article 17, Habitats Directive 92/43/EEC)

Skrbnik podatkov: European Environment Agency (EEA) in European Thematic Centre on Biological Diversity (ETC/BD); European Commision.

Datum zajema podatkov za kazalec: 2008, 2013, 2019

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Države članice EU so Komisiji prvič poročale podatek leta 2001 za preteklo šestletno obdobje. Članice, ki so k EU pristopile leta 2004, med njimi tudi Slovenija, so poročilo prvič pripravile leta 2007. Ker je poročilo 2007 prvo za vse države članice, se obdobje poročanja ne nanaša le na preteklih šest let, ampak so posamezne države članice obdobje poročanja določile glede na podatke o vrsti oziroma habitatnem tipu.

Metodologija obdelave podatkov: Države članice EU poročajo stanje ohranjenosti habitatov evropskega pomena na podlagi štiristopenjske lestvice (zelena barva – ugodno stanje ohranjenosti, oranžna barva – nezadostno stanje ohranjenosti, rdeča barva –  slabo stanje ohranjenosti, siva barva – neznano stanje ohranjenosti) za 4 podkazalce (ocena stanja ohranjenosti območja razširjenosti habitatnih tipov, ocena stanja ohranjenosti površine, ki jo pokrivajo posamezni habitatni tipi, ocene stanja ohranjenosti specifičnih struktur in funkcij habitatnih tipov, ocena obetov za prihodnost za habitatne tipe).

Geografska pokritost: Države članice EU.

Informacije o kakovosti:

• Prednosti in slabosti kazalca: Prednost: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o stanju ohranjenosti habitatnih tipov, ki jih države EU poročajo Evropski Komisiji. Slabost: Na EU ravni ni sprejetih splošnih standardov za zbiranje podatkov.

• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Uporabljeni so uradno veljavni podatki.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.

• Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

      Relevantnost: 1

      Točnost: 2

      Časovna primerljivost: 2

      Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

• EEA, 2010. EU 2010 biodiversity baseline. EEA Technical report, No. 12/2010, Copenhagen, European Environment Agency.
• EEA, 2015. State of nature in the EU – results from reporting under the nature directives 2007-2012. EEA Technical report No 2/2015.
• EEA, 2019. Habitat assessments at EU biogeographical level  https://nature-art17.eionet.europa.eu/article17/reports2012/habitat/summary/
• EK, 2011. Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. Bruselj, Evropska komisija.
• MOP, 2002. Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor
• MOP, 2007: Priloga 4.2. Operativenega programa Program upravljanja območij Natura 2000: 2007-2013, Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.
• Petkovšek, M., 2008: Poročanje o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih. Varstvo narave, št. 21.
• Pršin, T., 2020: Analiza rezultatov poročanja po Direktivi o habitatih in Direktivi o pticah. Pripravniška naloga. Ljubljana, Zavod RS za varstvo narave
• Poročila o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih za poročevalska obdobja 2004 – 2006, 2007 - 2012 in 2013 - 2018, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2008 in 2013.

  Vir podatkov: Poročila o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih 2008, 2013 in 2019. Izvorni podatki so povzeti iz podatkovne zbirke Zavoda RS za varstvo.

  Skrbnik podatkov: Zavod RS za varstvo narave, Ministrstvo za okolje in prostor RS.

  Datum zajema podatkov za kazalec: 2020

  Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Kazalec temelji na poročanju po 17. členu Direktive o habitatih (Direktiva sveta 92/43/EGS), ki države članice EU zavezuje k poročanju o stanju ohranjenosti habitatnih tipov iz priloge I in vrst iz prilog II, IV in V. Poroča se tudi o izvedenih ohranitvenih, zakonskih, upravnih in pogodbenih ukrepih, ki ustrezajo ekološkim zahtevam vrst in habitatnih tipov. Poda se vrednotenje vplivov teh ukrepov na stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov. V poročilu so zajete vse vrste iz prilog Direktive o habitatih in ne le kvalifikacijske vrste območij Natura 2000. Kazalec je bil razvit na generalnem direktoratu za okolje v okviru posebne skupine za poročanje po 17. členu Direktive o habitatih. Slovenija je kazalec povzela neposredno, brez implementacije v lastno zakonodajo. Ocena kazalca se posodablja vsakih 6 let.

  Podatki o habitatnih tipih Slovenije se zbirajo z javnimi razpisi za kartiranje negozdnih habitatnih tipov, ki jih vodi Ministrstvo za okolje in prostor ter v okviru javne službe, ki jo opravlja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Del podatkov se pridobi tudi v okviru različnih projektov. Podatki o negozdnih habitatnih tipih so pridobljeni skladno z enotno tipologijo o kartiranju habitatnih tipov, ki temelji pretežno na vegetacijskih tipih in je usklajena s tipologijami, ki jih uporabljajo v drugih članicah EU. Letno se pridobi podatke za cca. 40–50 km². Podatki o gozdnih habitatnih tipih so pridobljeni v okviru javnih nalog ZGS s standardizirano metodologijo.

  Metodologija obdelave podatkov: V kazalcu je podano stanje ohranjenosti za 60 habitatnih tipov v alpskem in celinskem delu biogeografskih regij Slovenije. Slovenija je po dogovoru z Evropsko unijo Slovenija vključena v dve kopni regiji - alpsko in celinsko, ter v morsko mediteransko regijo. Podatki za morsko mediteransko regijo so za potrebe analiz priključeni podatkom za celinsko biogeografsko regijo.

  Kazalec za stanje ohranjenosti habitatnih tipov po posameznih biogeografskih regijah je sestavljen iz štirih podkazalcev:

• ocena stanja ohranjenosti območja razširjenosti habitatnih tipov,
• ocena stanja ohranjenosti površine, ki jo pokrivajo posamezni habitatni tipi,
• ocene stanja ohranjenosti specifičnih struktur in funkcij habitatnih tipov,
• ocena obetov za prihodnost za habitatne tipe.

• Končna ocena stanja ohranjenosti habitatnih tipov je pripravljena po standardizirani metodi, ki vključuje podatke posameznih podkazalcev. Običajno je končna ocena stanja ohranjenosti habitatnega tipa enaka najslabše ocenjenemu podkazalcu.

  Vse ocene so podane s štiri stopenjsko lestvico in prikazane v obliki »semaforne« tabele, kjer:

  – zelena barva pomeni ugodno stanje ohranjenosti,

  – oranžna barva pomeni nezadostno stanje ohranjenosti,

  – rdeča barva pomeni slabo stanje ohranjenosti,

  – siva barva pomeni neznano stanje ohranjenosti.

  Kazalec je standardiziran za področje celotne EU, zato so podatki vseh držav članic med seboj primerljivi.

  Informacije o kakovosti:

• Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o stanju ohranjenosti habitatnih tipov, ki jih države EU poročajo Evropski Komisiji. Največja pomanjkljivost kazalca je, da temelji na nepopolnih podatkih, ki so vezani na manjši del Slovenije (večinoma na izbrana območja Natura 2000), zato končna ocena kazalca delno temelji na subjektivnem mnenju strokovnjakov. Podatki o negozdnih habitatnih tipih, na katerih temelji ocena kazalca, so bili pridobljeni v relativno dolgem časovnem obdobju. Pomanjkljivost kazalca je tudi v tem, da podatki za gozdne in negozdne habitatne tipe niso zajeti po isti metodologiji, zato je potrebno prilagajanje podatkov.
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki ki obstajajo, veljajo za točne in zanesljive.

• Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Večinoma gre za prvi posnetek stanja, zato arhivski podatki ne obstajajo.

  Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.

• Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

• Relevantnost: 3 (pomanjkljivi podatki, delno subjektivna ocena strokovnjaka).

  Točnost: 2 (pomanjkljivi podatki o negozdnih habitatnih tipih)

  Časovna primerljivost: 3 (večinoma samo en niz podatkov)

  Prostorska primerljivost: 2

   

  Podatki za druge države

  Vir podatkov: Kazalec 'SEBI 005 – Habitats of European interest’; Conservation status of habitat types and species (Article 17, Habitats Directive 92/43/EEC)

  Skrbnik podatkov: European Environment Agency (EEA) in European Thematic Centre on Biological Diversity (ETC/BD); European Commision.

  Datum zajema podatkov za kazalec: 2008, 2013, 2019

  Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

  Države članice EU so Komisiji prvič poročale podatek leta 2001 za preteklo šestletno obdobje. Članice, ki so k EU pristopile leta 2004, med njimi tudi Slovenija, so poročilo prvič pripravile leta 2007. Ker je poročilo 2007 prvo za vse države članice, se obdobje poročanja ne nanaša le na preteklih šest let, ampak so posamezne države članice obdobje poročanja določile glede na podatke o vrsti oziroma habitatnem tipu.

  Metodologija obdelave podatkov: Države članice EU poročajo stanje ohranjenosti habitatov evropskega pomena na podlagi štiristopenjske lestvice (zelena barva – ugodno stanje ohranjenosti, oranžna barva – nezadostno stanje ohranjenosti, rdeča barva –  slabo stanje ohranjenosti, siva barva – neznano stanje ohranjenosti) za 4 podkazalce (ocena stanja ohranjenosti območja razširjenosti habitatnih tipov, ocena stanja ohranjenosti površine, ki jo pokrivajo posamezni habitatni tipi, ocene stanja ohranjenosti specifičnih struktur in funkcij habitatnih tipov, ocena obetov za prihodnost za habitatne tipe).

  Geografska pokritost: Države članice EU.

  Informacije o kakovosti:

• Prednosti in slabosti kazalca: Prednost: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o stanju ohranjenosti habitatnih tipov, ki jih države EU poročajo Evropski Komisiji. Slabost: Na EU ravni ni sprejetih splošnih standardov za zbiranje podatkov.
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

• Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Uporabljeni so uradno veljavni podatki.

  Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.

• Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

•       Relevantnost: 1

        Točnost: 2

        Časovna primerljivost: 2

        Prostorska primerljivost: 1

   

  Drugi viri in literatura

• EEA, 2010. EU 2010 biodiversity baseline. EEA Technical report, No. 12/2010, Copenhagen, European Environment Agency.
• EEA, 2015. State of nature in the EU – results from reporting under the nature directives 2007-2012. EEA Technical report No 2/2015.
• EEA, 2019. Habitat assessments at EU biogeographical level  https://nature-art17.eionet.europa.eu/article17/reports2012/habitat/summary/
• EK, 2011. Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. Bruselj, Evropska komisija.
• MOP, 2002. Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor
• MOP, 2007: Priloga 4.2. Operativenega programa Program upravljanja območij Natura 2000: 2007-2013, Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.
• Petkovšek, M., 2008: Poročanje o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih. Varstvo narave, št. 21.
• Pršin, T., 2020: Analiza rezultatov poročanja po Direktivi o habitatih in Direktivi o pticah. Pripravniška naloga. Ljubljana, Zavod RS za varstvo narave
• Poročila o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih za poročevalska obdobja 2004 – 2006, 2007 - 2012 in 2013 - 2018, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2008 in 2013.