Intenzivnost izpustov toplogrednih plinov (TGP) goriv in energije v cestnem prometu prikazuje količino izpustov TGP, izraženo v g CO₂ ekv./MJ, ki nastane pri uporabi goriv in energije v cestnem prometu ter pri necestnih premičnih strojih.

Kazalec vključuje fosilna goriva (npr. bencin in dizel), biogoriva ter električno energijo, uporabljene za pogon vozil. Gre za relativni kazalec, ki povezuje izpuste TGP s porabo energije in s tem omogoča oceno ogljične učinkovitosti posameznih goriv in energentov neodvisno od skupnega obsega prometa.

Države članice EU vsako leto poročajo o količinah, energijski vsebnosti in izpustih toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv in energije v skladu z obveznostmi iz člena 7a Direktive 98/70/ES o kakovosti goriv (Fuel Quality Directive). Izpusti v življenjskem ciklu se lahko poročajo z upoštevanjem ali brez upoštevanja posrednih sprememb rabe zemljišč (ILUC), pri čemer vključitev ILUC omogoča celovitejšo oceno podnebnega vpliva, zlasti pri biogorivih.

Kazalec temelji na podatkih, ki jih Slovenija poroča Evropski uniji, za mednarodno primerjavo pa so uporabljeni metodološko usklajeni podatki Evropske agencije za okolje (EEA) in Evropskega tematskega centra za blaženje podnebnih sprememb in energijo (ETC/CME).

Kazalec omogoča spremljanje sprememb v ogljični intenzivnosti cestnega prometa skozi čas ter podpira ocenjevanje napredka pri doseganju ciljev razogljičenja prometa v okviru nacionalnih in evropskih podnebnih ter energetskih politik, vključno z NEPN.

Intenzivnost emisij TGP goriv in energije v prometu se znižuje. Leta 2023 je povprečna intenzivnost znašala 90,44 gCO₂ekv/MJ, ob upoštevanju posrednega učinka na spremembo rabe tal pa 90,62 gCO₂ekv/MJ. Pribitek zaradi ILUC je zelo majhen, saj se v Sloveniji večinoma primešava biogoriva druge generacije, ki imajo znatno manjši posredni vpliv na rabo tal. Intenzivnost se je glede na izhodiščno vrednost iz leta 2010 zmanjšala za 3,9 % (3,7 % ob upoštevanju ILUC), kar pomeni, da cilj, določen za leto 2020, tudi v letu 2023 še ni bil dosežen.

K zmanjšanju intenzivnosti prispevata predvsem primešavanje biogoriv in naraščajoča uporaba elektrike v cestnem prometu. Biogoriva so leta 2023 predstavljala 4,6 % rabe energentov, elektrika pa 0,006 %. Slovenija je za leta 2023 poročala, da je bila vsa uporabljena elektrika pridobljena iz obnovljivih virov, kar pomeni emisijski faktor 0 gCO₂ekv/MJ.

Med biogorivi je največ biodizla (86 % biogoriv), sledita bioetanol (8 %) in HVO (6 %). Emisijski faktorji za se gibljejo od 10 gCO₂ekv/MJ za HVO do 22,3 gCO₂ekv/MJ za bioetanol, pri čemer za povprečni biodizel znaša 13,1 gCO₂ekv/MJ. To predstavlja zmanjšanje intenzivnosti za 77-86 % glede na fosilna goriva. Povprečna intenzivnost vseh primešanih biogoriv se je znižala s 26,6 gCO₂ekv/MJ leta 2010 na 13,68 gCO₂ekv/MJ leta 2023, pri čemer ILUC ostaja minimalen.

Raba fosilnih goriv ostaja glavni vir emisij (72.492 TJ, 6.857 kt CO₂ekv), skupne emisije prometnega sektorja pa so znašale 6.904 kt CO₂ekv. Povprečna intenzivnost TGP po vrstah energentov je bila: fosilna goriva 94,59 gCO₂ekv/MJ, biogoriva 13,68 gCO₂ekv/MJ in elektrika 0 gCO₂ekv/MJ.

Na ravni EU je leta 2023 povprečna intenzivnost EU-27 znašala 88,2 gCO₂ekv/MJ, kar predstavlja 6,3-odstotno zmanjšanje glede na leto 2010 – prvič je bil dosežen cilj 6 %. Največje zmanjšanje je dosegla Švedska (26,1 %), sledila je Finska (11,5 %) najmanjše zmanjšanje pa Latvija (0,4 %) medtem ko je na Hrvaškem intenzivnost rahlo narasla (-0,4 %). Dvanajst držav je doseglo ali preseglo cilj 6 %, medtem ko je deset držav, ki cilja še niso dosegle, zabeležilo zmanjšanje nad 4.