Vse strožji predpisi so povzročili postopno uvedbo in spodbujanje učinkovitejših vozil, ki manj onesnažujejo okolje. Nove registracije električnih vozil so posreden pokazatelj stopnje izboljšanja učinkovitosti vozil v cestnem prometu, kar vpliva na zmanjšanje porabe energije, izpustov toplogrednih plinov in onesnaževal. Splošni cilj tega posebnega kazalnika je spremljati prodor električnih vozil na trg in s tem oceniti napredek pri doseganju okoljskih ciljev in energetskih ciljev.

Promet predstavlja skoraj četrtino evropskih in tretjino slovenskih izpustov toplogrednih plinov. Zakonodaja EU določa obvezne cilje za specifične izpuste za nove avtomobile in nova lahka tovorna vozila.

Električna vozila zajemajo tako baterijska električna vozila kot tudi priključne hibride. Pri tem število električnih osebnih vozil v Sloveniji narašča, njihov delež med na novo registriranimi vozili pa je razumljivo še nekoliko večji. Pri tem se povečuje delež tako baterijskih električnih vozil (BEV) kot tudi priključnih hibridov (PHEV). Spodbujanju večjega deleža električnih osebnih vozil so namenjene subvencije za nakup električnih vozil, ki so po višini v skladu z zastavljenimi v Strategiji na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Republiki Sloveniji.

Kazalec v obliki števila električnih vozil je smiseln, saj je število električnih vozil razmeroma majhno napram celotnem voznem parku in tako predstavlja enostavno metriko za oceno zniževanja izpustov toplogrednih plinov. Toda zadnja dogajanja (pandemija, spremembe v dobavnih verigah) kažejo na pomembne spremembe na trgu novih vozil. Za dobro oceno uspešnosti ukrepov bo tako ob naraščanju deleža električnih vozil v prihodnosti morda potrebno izbrati drugačen kazalec.

Večino električnih vozil v Sloveniji predstavljajo baterijska električna vozila (napram priključnim hibridom), kar Slovenijo nekoliko loči od podobnih držav z velikim deležem osebnega prometa. Vzrok za to je lahko tudi subvencija, ki je za priključne hibride nižja, kar naredi te manj privlačne (npr. skandinavske države, glej tudi: https://www.eea.europa.eu/ims/new-registrations-of-electric-vehicles)

Naraščanje števila električnih vozil je bilo v letih do 2020 razmeroma počasno, v letu 2020 pa se je zaradi vpliva pandemije rast povišala. Toda ob tem je zaradi povečanega deleža upadla višina subvencije za nakup električnega vozila, kar je v drugem delu pandemije skupaj s pomanjkanjem ponudbe in povečanjem cen privedlo do manjše vabljivosti takšnih vozil in s tem tudi nekoliko manjše rasti prodaje in registracije novih vozil.

Število na novo registriranih električnih vozil v Sloveniji je v skladu s projekcijami v Celovitem nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN), pri čemer pa je potrebno opozoriti, da po letu 2022 pričakujemo močno povišanje tako števila na novo registriranih električnih vozil kot tudi njihov delež.

Leta 2021 se je število novih električnih avtomobilov in lahkih tovornih vozil v EU-27 znatno povečalo. Registracije novih električnih avtomobilov v tem letu so bile blizu 1.729.000, kar je več od 1.061.000 leta 2020. To predstavlja povečanje deleža v skupnih registracijah novih avtomobilov v samo enem letu z 10,7 % na 17,8 %. Število registracij novih električnih lahkih tovornih vozil se je prav tako povečalo, in sicer z 2,1 % vseh novih registracij v letu 2020 na 3,1 % v letu 2021. Število baterijskih električnih in priključnih hibridnih avtomobilov je leta 2021 primerljivo, medtem ko so električna baterijska vozila predstavljala večino električnih lahkih tovornih vozil.