Kazalec prikazuje rabo energije v prometu po vrstah prevoza (cestni, železniški, pomorski) ter vrstah energije/goriv.

Raba energije je izražena v energijskih enotah (ktoe). Za pretvorbo iz masnih enot se uporabljajo kurilne vrednosti posameznih goriv.

Raba energije v prometu je leta 2019 znašala 1.799 ktoe. Glede na predhodno leto je bila nižja za 2,8 %, glede na leto 2000 pa višja za 58 %. V zadnjih nekaj letih z izjemo 2019 raba narašča. Leta 2008 je bil s 2.071 ktoe dosežen maksimum v opazovanem obdobju. Daleč največ energije je porabljeno v cestnem prometu, kar 97,2 %. Mednarodni letalski promet je leta 2019 prispeval 1,4 %, železniški promet prav tako 1,4 %, domači letalski promet pa 0,03 %. Med gorivi močno prevladuje dizelsko gorivo (leta 2019 70,9 %), sledi motorni bencin (20,9 %). Biogoriva predstavljajo 4,9 %, biodizel 4,6 % in bioetanol 0,2 %. Kerozin, ki se uporablja le v letalstvu ima 1,4 %, električna energija 1,0 %, utekočinjen naftni plin 0,7 %, zemeljski plin 0,2 % in letalski bencin 0,03 %.

V rabi končne energije je promet leta 2019 predstavljal 40 %. Glede na leto 2005 je delež višji za dobrih 8 odstotnih točk.

Med različnimi vrstami prometa se je v obdobju 2000-2019 relativno najbolj povečala raba energije v cestnem prometu z 61 %, v železniškem prometu za 11 %, v mednarodnem letalskem prometu pa za 10 %. Na rabo energije v mednarodnem letalskem prometu je leta 2019 močno vplival stečaj slovenskega nacionalnega letalskega prevoznika, zaradi česar se je raba energije zmanjšala za 23 %.

Med gorivi se je daleč največ povečala poraba dizelskega goriva, k čemur je dve tretjini prispevala rast v osebnih vozilih eno tretjino pa rast v tovornem prometu. Leta 2019 je bila poraba dizelskega goriva skoraj trikrat večja kot leta 2000. Poraba motornega bencina se po drugi strani zmanjšuje in je bila leta 2019 za slabo polovico nižja kot leta 2000. Poraba biogoriv je v zadnjih letih močno narasla, in se je leta 2019 približala zgornji meji zaradi tehničnih omejitev primešavanja. Za dizel je primešavanje omejeno na 7 % (leta 2019 je bila povprečna vsebnost 6,4 %), za bioetanol pa je meja 5 % (biokomponenta je leta 2019 predstavljala 1 %). Utekočinjen naftni plin se je v bilanci pojavil leta 2006, rast porabe se je v zadnjih letih ustavila, saj se je cenovna razlika zmanjšala, zemeljski plin pa leta 2012. Trenutno močno prevladuje poraba v avtobusih, v prihodnje pa se bo njegova poraba močneje povečala zaradi povečevanja deleža tovornjakov na plin. Uporaba plina zniža izpuste CO2 na prevožen km za 10 %.

Izpusti toplogrednih plinov (TGP) iz prometa so leta 2019 znašali 5.635 kt CO2 ekv, kar je 28 % več kot leta 2005. To je 1 odstotno točko od indikativnega cilja za leto 2020 in kar 16 odstotnih točk več od cilja v NEPN za leto 2030. . Poleg toplogrednih plinov promet pomembno prispeva tudi k izpustom onesnaževal zraka (NOx, NMVOC, PM 2.5), kjer ima Slovenija za leto 2030 prav tako ambiciozne cilje.

Povečano prometno povpraševanje in povečevanje deleža cestnega in letalskega prometa so, v kombinaciji s težjimi in močnejšimi avtomobili ter tovornjaki, za zdaj izničile tehnološke izboljšave pri energetski učinkovitosti motorjev, ki so bile manjše od pričakovanih.

Podnebno ogledalo 2020 ugotavlja, da se večina ukrepov v prometu v Sloveniji izvaja slabše od načrtovanega. V javnem potniškem prometu število potniških kilometrov ostaja na nizkem nivoju, železniški promet je omejen z infrastrukturo, v preteklosti se je vlagalo samo v cestno infrastrukturo, v zadnjem obdobju so vlaganja v železniški promet obsežnejša, vendar je še vedno avto osnovna figura prometa v Sloveniji, kateri je vse podrejeno. Pomanjkljiva je infrastruktura za kolesarjenje in pešačenje. Določeni elementi nove mobilnosti se sicer že pojavljajo (npr. deljenje avtomobilov, koles, kombiniranje različnih vrst prometa (avtobusa in kolesa), vendar v minimalnem obsegu.

V EU-28 je delež cestnega prometa v rabi energije v prometu leta 2019 znašal 80 %, domači in mednarodni letalski promet 16 %, železniški promet 2 %, notranji pomorski promet pa 1 %. Struktura se je od leta 2010 le minimalno spremenila, povečal se je delež letalskega prometa. V skupni rabi končne energije je promet predstavljal 34 %.