Kazalec prikazuje delež prometa v skupni končni porabi energije ter delež prometa v skupni končni porabi naftnih derivatov v Sloveniji. Prikazan je tudi obseg in sestava porabe končne energije v prometu glede na prevozni način po skupinah evropskih držav.

S končno energijo označujemo različne oblike energij, ki vstopajo v objekt uporabe oziroma tehnološki proces na pragu uporabnika (npr. bencin na črpalki).

Poraba energije v prometu je pomemben okoljski kazalec. Ker temelji skoraj izključno na fosilnih gorivih, sorazmerno z njeno rastjo posredno naraščajo izpusti toplogrednih plinov. Z obveznostmi, ki sta jih EU in Slovenija sprejeli s Kjotskim protokolom, je postalo obvladovanje rasti porabe teh goriv v prometu pomembno prometno in okoljsko politično vprašanje.

Po podatkih Energetskih bilanc Republike Slovenije je povprečna letna rast porabe končne energije v Sloveniji v obdobju 1992–2006 znašala 2,4 %. Bistveno se je zmanjšala poraba trdega goriva, medtem ko tekočega narašča. V letu 2006 je tekoče gorivo predstavljalo 49 % delež v strukturi porabe končne energije po virih, s čimer je najpomembnejši energent, katerega poraba se v prometnem sektorju povečuje.

Poraba končne energije v prometu se je v Sloveniji od leta 1992 do leta 2006 povečala za 85,6 % s povprečno letno stopnjo rasti 4,5 %. Delež prometa v celotni porabi končne energije, ki je leta 1992 znašal 24,4 %, je do leta 2006 narasel na 32,4 % (MG, 2008). To je le malenkost pod deležem EEA-30, ki je v letu 2004 znašal 34 % (EEA, 2006). Porabljena energija v prometu skoraj izključno (99 %) temelji na fosilnih gorivih, med katerimi v napovedi porabe za leto 2008 prevladuje dizelsko z 72 % (MG, 2008).

Najhitreje rastoči prometni podsistem v EU glede na porabo energije je letalski promet, najpomembnejši pa cestni, ki je leta 2004 v EU porabil kar 72 % energije v prometu (EEA, 2005).

Poraba energije v prometu je tesno povezana z njegovim obsegom, ta pa z gospodarsko rastjo. Po podatkih EEA (2006) je v državah EU-10 poraba energije v prometu med letoma 1991–2004 naraščala veliko hitreje kot v državah EU-15, kar naj bi bila posledica večje gospodarske rasti in s tem povečanega prometnega povpraševanja v novih državah članicah (npr. Češka, Slovaška ali Slovenija). Nasprotno pa je v nekaterih novih in pridruženih članicah EU, ki so doživele gospodarski zastoj, poraba energije v prometu upadla (npr. baltske države).

Zmanjšanje negativnih vplivov porabe fosilnih goriv v prometu sodi k ciljem Kjotskega protokola. Doseči jih je mogoče z zmanjšanjem prometnega povpraševanja, povečanjem energetske učinkovitosti prevoznih sredstev ali povečanjem deleža alternativnih oziroma bolj trajnostnih energetskih virov (predvsem biogoriv).

Povečano prometno povpraševanje in povečevanje deleža cestnega in letalskega prometa so, v kombinaciji s težjimi in močnejšimi avtomobili ter tovornjaki, za zdaj nadomestile tehnološke izboljšave pri energetski učinkovitosti motorjev. Kljub temu se nadaljuje izvajanje prostovoljnega sporazuma avtomobilske industrije v EU, s katerim naj bi po letu 2008/09 novoproizvedeni avtomobili v povprečju oddajali 140 g CO₂/km, kar pomeni porabo 6,2 l/100 km za bencinska oziroma 5,1 l/100 km za dizelska vozila. Do leta 2015 pričakujejo postopno približevanje tej učinkovitosti, do leta 2010 pa to pomeni znižanje povprečne specifične porabe za 11,5 % glede na stanje leta 2006. Zmanjšanje specifične porabe zaradi tehnoloških izboljšav je predvideno tudi za tovornjake in avtobuse (do 6 % oziroma do 2,5 % letno do leta 2010).

Kljub temu je vprašanje, kdaj bo tehnološkim izboljšavam uspelo preseči gibanja rasti v cestnem prometu (EEA, 2006). Kljub optimističnim napovedim nacionalnega energetskega programa o umiritvi letne rasti porabe goriva v prometu na približno 1 % na leto pa neobstoj prometnopolitičnih ukrepov, intenzivna rast cestnega prometa in nadaljnje enostransko vlaganje v cestno infrastrukturo Slovenije ne napovedujejo take umiritve (za leto 2008 je Ministrstvo za gospodarstvo v Energetski bilanci Republike Slovenije napovedalo kar 11 % rast porabe goriva v prometu). Zaradi zavzemanja EU za energetsko in emisijsko učinkovitost cestnih vozil lahko pričakujemo napredek na tem področju, vendar bo te učinke še nekaj časa izničevalo naraščanje cestnega prometa.