Intenzivnost izpustov SO2, NOx in CO2 iz proizvodnje električne energije in toplote v javnih termoelektrarnah je bila leta 2021 znatno nižja kot leta 2005 in sicer SO2 za 94 %, NOx za 71 % in CO2 za 28 %. Glede na povprečje EU-27 je bila leta 2021 v Sloveniji intenzivnost intenzivnost CO2 višja, NOx rahlo nižja, SO2 pa občutno nižja.
Kazalec prikazuje intenzivnost izpustov SO2, NOx in CO2 iz proizvodnje električne energije in toplote v javnih termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah. Kazalec je izračunan kot količnik izpustov posamezne snovi in proizvodnje električne energije in toplote v TE in TE-TO, katerih glavna dejavnost je proizvodnja električne energije in toplote.
CO2 je najpomembnejši med toplogrednimi plini, ki povzročajo zadrževanje toplote v ozračju Zemlje, zaradi česar temperatura na njenem površju narašča. To bo imelo številne neposredne (pogostejši in daljši vročinski valovi, itd.) in posredne (večja pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov, dvig gladine morske vode) vplive na ekosistem in ljudi. SO2 prispeva k zakisovanju ozračja in izpustom (sekundarnih) prašnih delcev. Iz NOx s kemično reakcijo nastaja prizemni ozon, poleg tega prav tako kot SO2 prispeva k zakisovanju ozračja ter izpustom (sekundarnih) prašnih delcev.
Javne termoelektrarne (TE) in termoelektrarne-toplarne (TE-TO) so podjetja, katerih glavni namen je proizvodnja električne energije in toplote. Pri proizvodnji električne energije je upoštevana proizvodnja na generatorju, toplote pa bruto proizvodnja.
IJS-CEU, 2021
CO2 int [t/toe] | SO2 int [t/toe] | NOx int [t/toe] | CO2 int [Indeks (1992 = 100)] | SO2 int [Indeks (1992 = 100)] | NOx int [Indeks (1992 = 100)] | |
---|---|---|---|---|---|---|
1992 | 11,42 | 0,29 | 0,03 | 100 | 100 | 100 |
1993 | 10,91 | 0,28 | 0,03 | 95,55 | 96,62 | 103,27 |
1994 | 11,02 | 0,28 | 0,03 | 96,43 | 97,64 | 107,20 |
1995 | 10,96 | 0,19 | 0,03 | 95,95 | 66,87 | 92,81 |
1996 | 10,34 | 0,19 | 0,03 | 90,55 | 66,26 | 94,45 |
1997 | 10,40 | 0,19 | 0,03 | 91,01 | 65,44 | 99,41 |
1998 | 10,38 | 0,17 | 0,03 | 90,83 | 59,23 | 97,65 |
1999 | 10,12 | 0,16 | 0,02 | 88,61 | 55,90 | 86,73 |
2000 | 10,54 | 0,15 | 0,03 | 92,30 | 53,83 | 93,39 |
2001 | 11,03 | 0,09 | 0,03 | 96,52 | 31,33 | 90,71 |
2002 | 10,62 | 0,09 | 0,03 | 92,98 | 29,88 | 93,44 |
2003 | 10,19 | 0,08 | 0,02 | 89,23 | 28,55 | 83,77 |
2004 | 10,32 | 0,07 | 0,02 | 90,34 | 23,18 | 71,77 |
2005 | 10,18 | 0,05 | 0,02 | 89,09 | 17,72 | 69,70 |
2006 | 9,95 | 0,01 | 0,02 | 87,10 | 5,12 | 68,71 |
2007 | 10,23 | 0,01 | 0,02 | 89,51 | 4,59 | 61,54 |
2008 | 9,62 | 0,01 | 0,02 | 84,25 | 3,79 | 60,25 |
2009 | 9,48 | 0,01 | 0,02 | 83,00 | 3,47 | 55,91 |
2010 | 9,32 | 0,01 | 0,02 | 81,61 | 3,18 | 55,89 |
2011 | 9,37 | 0,01 | 0,02 | 81,99 | 3,44 | 54,58 |
2012 | 9,13 | 0,01 | 0,02 | 79,90 | 3,42 | 52,69 |
2013 | 9,03 | 0,01 | 0,01 | 79,09 | 3,01 | 49,57 |
2014 | 8,71 | 0,01 | 0,01 | 76,25 | 2,60 | 46,02 |
2015 | 7,82 | 0,00 | 0,01 | 68,49 | 1,16 | 27,03 |
2016 | 7,62 | 0,00 | 0,01 | 66,74 | 0,84 | 21,77 |
2017 | 7,68 | 0,00 | 0,01 | 67,27 | 1,11 | 26,03 |
2018 | 7,66 | 0,00 | 0,01 | 67,01 | 1,17 | 26,12 |
2019 | 7,53 | 0,00 | 0,01 | 65,88 | 0,92 | 20,28 |
2020 | 7,46 | 0,00 | 0,01 | 65,28 | 0,91 | 19,46 |
2021 | 7,38 | 0,00 | 0,01 | 64,58 | 1,00 | 20,09 |
SO2 int – EU-27 (SO2 int - EU-28)
2005 [%] | 2021 [%] | |
---|---|---|
CO2 int | 127,57 | 118,68 |
SO2 int | 167,42 | 72,38 |
NOx int | 164,78 | 98,06 |
Cilji za intenzivnost izpustov CO2, NOx in SO2 niso določeni, so pa na ravni države določeni cilji za izpuste teh snovi, ki so navedeni v kazalcih PB03 Izpusti toplogrednih plinov in EN09 Izpusti onesnaževal zraka, ki zahtevajo zmanjševanje izpustov. Na podlagi tega lahko postavimo cilj, da se morajo intenzivnosti zmanjševati.
Proizvodnja električne energije in toplote v konvencionalnih termoelektrarnah pri izpustih SO2, NOx in CO2 predstavlja pomemben vir izpustov, zato njihovo zmanjšanje v tem sektorju pomembno prispeva k zmanjšanju na ravni države in s tem k zmanjšanju obremenjevanja okolja.
Izpusti SO2, NOx in CO2 so na enoto proizvedene električne energije in toplote v konvencionalnih termoelektrarnah leta 2021 znašali 2,9 kgSO2/toe, 5,8 kgNOx/toe in 7,4 tCO2/toe. V obdobju 2005–2021 so se vse intenzivnosti zmanjšale. Najbolj, za 94 %, se je zmanjšala intenzivnost izpustov SO2. To je zlasti posledica namestitve razžveplalnih naprav ter postopnega zapiranja enot na premog (blokov 1 - 4 termoelektrarne Šoštanj in Termoelektrarne Trbovlje), ki jih je nadomestila enota TEŠ6. Pomemben vpliv je imelo tudi povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote, delno tudi zaradi zaustavitev zgoraj navedenih enot (glej kazalec EN31 Učinkovitost sistema proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije in toplote) in zagona nove enote TEŠ6. Nadaljnje zmanjšanje se pričakuje zaradi zamenjave premoga z zemeljskim plinom. Glede na povprečje EU-27 je bila leta 2021 intenzivnost v Sloveniji nižja za 28 %, medtem ko je bila leta 2005 višja za 7 % (Slika 2).
Intenzivnost izpustov NOx je bila leta 2021 za 71 % nižja kot leta 2005. Večje znižanje se je zgodilo v letu 2015, kar lahko pripišemo ugasnitvi TET in starih enot v TEŠ (1-4) ter zagona nove enote TEŠ6 z napravo za čiščenje NOx v dimnih plinih (t.i. deNOx). V prihodnje se bo intenzivnost NOx še zniževala z zamenjavo enot na premog z napravami na plin. V primerjavi s povprečjem EU-27 je bila intenzivnost izpustov NOx leta 2021 v Sloveniji za 2 % nižja, v obdobju 2005-2021 pa se je odstopanje znižalo za 67 odstotnih točk.
Najmanj se je zmanjšala intenzivnost izpustov CO2, in sicer za 28 % v obdobju 2005-2021. Največje zmanjšanje intenzivnosti je opazno leta 2015, ko je nova enota TEŠ6 zamenjala starejše enote na premog, s čimer se je učinkovitost proizvodnje termoelektrarn znatno povečala. Enota TEŠ6 ima namreč znatno višji izkoristek kot stare enote (43 % proti 33 % povprečnemu izkoristku starih blokov). V prihodnosti se s povečanjem porabe zemeljskega plina na račun porabe trdnih goriv ter postavitvijo novih naprav z višjimi izkoristki (plinske enote) pričakuje nadaljnje padanje tega kazalca. Glede na EU-27 je bila intenzivnost CO2 v Sloveniji leta 2021 višja za 19 %, v obdobju 2005-2021 pa se je oddaljenost od povprečne intenzivnosti v EU-27 zmanjšala za 9 odstotnih točk.
Cilji in pravna podlaga
Nacionalnem energetskem programu (NEPN)[1], Resoluciji o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50)[2] ter Uredbi o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 48/18 in 44/22 – ZVO-2)[3]
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov
Podatki o emisijah so pripravljeni na letni osnovi na podlagi podatkov o aktivnostih (rabi goriv, industrijski proizvodnji, itd.), kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija je pripravljena v skupini za evidence izpustov in projekcije IPCC za TGP in UNECE/EMEP (EMEP/CORINAIR Emission Inventory Guidebook – 2006) za SO2 in NOx.
Podatki o proizvodnji električne energije in toplote so pripravljeni (zbrani) na letni osnovi in objavljeni na spletnih straneh SURS-a ter v tiskanih publikacijah. Poleg tega so podatki poslani Evropskemu statističnemu uradu (EUROSTAT). Pri pripravi podatkov je uporabljena metodologija EUROSTAT/IEA (http://www.iea.org/textbase/nppdf/free/2004/statistics_manual.pdf). Uporabljena sta bila dva različna vira informacij – pred letom 1996 je bil vir informacij izpolnjen vprašalnik za EUROSTAT, od leta 1996 pa uradna statistika SURS-a.
Metodologija obdelave podatkov
Kazalec je izračunan kot količnik izpustov snovi (SO2, NOx in CO2) sektorja 1.A.1.a in proizvodnje električne energije in toplote v javnih termoelektrarnah in termoelektrarnah – toplarnah (po glavni dejavnosti). EUROSTAT teh podatkov ne objavlja več v agregirani obliki, zato je bila sešteta proizvodnja električne energije in toplote vseh TE in TE-TO po glavni dejavnosti naslednjih goriv: Trdna fosilna goriva, ZP, naftni derivati, primarna trdna biomasa, bioplini, industrijski odpadki ter obnovljivi komunalni odpadki .
Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 %-15 %=1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Izpusti CO2 sektorja 1.A.1.a |
[kt CO2] |
Evidence izpustov toplogrednih plinov, Arhiv TGP, Agencija RS za okolje |
1990-2021 |
V mesecu aprilu za predpreteklo leto |
enkrat letno |
16. 8. 2023 |
da |
Izpusti SO2 in NOx sektorja 1.A.1.a |
[kt] |
ARSO, spletna stran CDR |
1990–2021 |
Februarja za predpreteklo leto |
enkrat letno |
16.8.2023 |
da |
Proizvodnja električne energije po gorivih in proizvodnja toplote v TE in TE-TO po glavni dejavnosti |
[ktoe] |
Ministrstvo pristojno za energetiko, obdelava IJS-CEU |
1992-1999 |
Podatek pridobljen iz letnih energetskih popisov |
Podatki se ne osvežujejo več |
- |
da |
Proizvodnja električne energije po gorivih in proizvodnja toplote v TE in TE-TO po glavni dejavnosti |
[ktoe] |
SURS, SI-STAT |
2000-2021 |
Oktobra za preteklo leto |
Enkrat letno |
16.8.2023 |
da |
Podatki za EU 27
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Izpusti CO2 sektorja 1.A.1.a |
[kt CO2] |
EEA, GHG viewer[4] |
1990-2021 |
Sredi leta za predpreteklo leto |
enkrat letno |
16.11.2023 |
da |
Izpusti SO2 in NOx sektorja 1.A.1.a |
[kt] |
CEIP[5] |
1990–2021 |
Sredi leta predpreteklo leto |
enkrat letno |
16.11.2023 |
da |
Proizvodnja električne energije po gorivih in proizvodnja toplote v TE in TE-TO po glavni dejavnosti |
[ktoe] |
EUROSTAT |
1990-2021 |
Začetek leta za predpreteklo leto |
Enkrat letno |
16.11.2023 |
da |
Informacije o kakovosti:
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: -.