Kazalec analizira gibanje preteklih izpustov CO₂, SO₂ in NO_x iz proizvodnje električne energije in toplote z vidika vpliva izvajanja različnih ukrepov ter omogoča oceno prispevka posameznih ukrepov k zmanjšanju izpustov CO₂, SO₂ in NO_x.

CO₂ je najpomembnejši med toplogrednimi plini, ki povzročajo zadrževanje toplote v Zemljini atmosferi, zaradi česar temperatura na površju Zemlje narašča. To bo imelo številne neposredne (poletni vročinski valovi so izredno nevarni za starejše in dojenčke, itd.) in posredne (podnebne spremembe, dvig gladine morske vode) vplive na ekosistem in ljudi. Iz NO_x s kemično reakcijo nastaja prizemni ozon, poleg tega prav tako kot SO₂ prispeva k zakisovanju ozračja ter izpustom (sekundarnih) prašnih delcev.

Sektor proizvodnje električne energije in toplote je leta 2021 k skupnim izpustom CO₂ prispeval 32 %, SO₂ 40 % in NO_x 13 %. Zaradi tega je ta sektor zelo pomemben za doseganje nacionalnih ciljev pri onesnaževalih zraka, medtem ko pri toplogrednih plinih sektor ni vključen v nacionalni cilj do 2030, ker je vključen v sistem trgovanja s pravicami do emisij. Je pa zmanjševanje emisij v tem sektorju ključno za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050. Informacija o tem, kateri ukrepi dajejo pričakovane učinke in kateri ne, je nujna za pravočasno prilagajanje strategije zmanjševanja izpustov snovi.

Proizvodnja električne energije in toplote je leta 2021 prispevala 4.176 kt izpustov CO₂, 1,6 kt SO₂ in 3,3 kt NO_x, s čimer je največji vir izpustov SO₂, drugi največji vir pri CO2 (prvi je promet) in četrti pri NO_x (promet je daleč največji vir NO_x). Glede na leto 1990 so bili izpusti SO₂ in NO_x iz tega vira leta 2021 nižji za 99 % oziroma 81 %, CO₂ pa za 31 %. Glede na predhodno leto so bili izpusti nižji pri CO₂ za 7 % in pri NOx za 3 %, pri SO2 pa so se povečali za 3 %. Proizvodnja električne energije in toplote je bila leta 2021 za 30 % večja kot leta 1990 in za 6 % manjša kot leta 2020.

Zmanjšanje oz. zaostajanje povečevanja izpustov za povečevanjem proizvodnje električne energije in toplote je posledica izvajanja ukrepov, ki jih lahko razvrstimo v štiri skupine:

• Povečanje deleža ne-fosilnih goriv, kamor sodijo jedrska energija in obnovljivi viri energije. Pri obnovljivih virih energije je potrebno omeniti, da je lesna biomasa CO₂ nevtralna, zato je pri izpustih CO₂ prišteta med obnovljive vire, pri izpustih SO₂ in NO_x pa k fosilnim virom, saj njeno zgorevanje prispeva k skupnim izpustom obeh snovi.
• Povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv. K temu prispeva tako izboljšanje učinkovitosti proizvodnje v obstoječih napravah kot postavitev novih naprav ter tudi povečanje proizvodnje električne energije v soproizvodnji električne energije in toplote.
• Sprememba deleža posameznih fosilnih goriv v skupni porabi fosilnih goriv. Premog (rjavi premog in lignit) ter kurilno olje vsebujejo velike količine ogljika, žvepla in dušika, ki pri gorenju reagirajo s kisikom in povzročajo okoljsko škodo v obliki izpustov. Zemeljski plin vsebuje občutno nižje koncentracije teh snovi, zato je okoljsko bolj sprejemljiv.
• Izvedba tehničnih ukrepov zmanjšanja izpustov:
  • Razžveplanje dimnih plinov občutno zmanjša izpuste SO₂. Najpogostejši način izvedbe razžveplanja je mokri kalcitni postopek, ki temelji na absorpciji žveplovega dioksida iz dimnih plinov v suspenzijo, kjer s kalcitom tvori stabilen produkt.
  • Zmanjšanje izpustov NO_x je možno doseči s primarnimi ukrepi (prilagoditev zgorevanja) ali s sekundarnimi ukrepi (čiščenje dimnih plinov). Najpogostejši način prilagoditve zgorevanja je preko namestitve gorilnika z nizkimi izpusti NO_x (»low NO_x burner«)
  • Sem sodijo tudi metodološke izboljšave izračuna evidenc izpustov ter spreminjanje emisijskih faktorjev zaradi spreminjanja lastnosti goriv.

Izpusti CO₂ iz proizvodnje električne energije in toplote bi leta 2021 v primeru, da bi bila situacija enaka kot leta 1990 (enaki deleži goriv, enaki izkoristki termoelektrarn, itd.) znašali 7.944 kt CO2, kar je 3.768 kt CO2 več kot so bile dejanski izpusti. Nižji izpusti so posledica izvedbe različnih ukrepov, ki so opisani spodaj:

• K nižjim izpustov je največ prispevalo izboljšanje učinkovitosti naprav za proizvodnjo električne energije, kar je bilo doseženo zlasti z optimizacijo delovanja naprav, pomemben pa je vpliv ustavitve blokov 1 do 4 v termoelektrarni Šoštanj, termoelektrarne Trbovlje, največji vpliv pa je imela postavitev nove enote TEŠ 6 leta 2014. Leta 2021 je bila proizvodnja za 43 % bolj učinkovita kot leta 1990. V prihodnosti se s postavitvijo novih plinskih naprav pričakuje še dodatne izboljšave učinkovitosti (glej tudi kazalec EN13 Učinkovitost proizvodnje električne energije).
• Količina proizvedene električne energije in toplote iz jedrske ter obnovljivih virov energije (OVE) je bila leta 2021 glede na leto 1990 večja za 46 %. Ker se je proizvodnja električne energije in toplote iz fosilnih goriv povečala za dobra 11 odstotka, je bil delež proizvodnje iz fosilnih goriv za 7 odstotnih točk nižji kot leta 1990. Zaradi zmanjšanja deleža fosilnih goriv je prispevek tega ukrepa pozitiven. V vmesnih letih se je delež spreminjal, saj je proizvodnja električne energije iz OVE vezana na vodnatost rek, letna proizvodnja električne energije v jedrski elektrarni pa na dolžino remonta in delno tudi na vodnatost rek zaradi hlajenja. Dolgoročno se bo skladno s strateškimi usmeritvami države proizvodnja električne energije izvajala le z nizkoogljičnimi viri (OVE in jedrska energija) .
• Premog je bil leta 2021 še vedno glavni fosilni energent v termoelektrarnah. Situacija se bo nekoliko spremenila z zagonom plinske enote v Ljubljani. Prispevek spremembe strukture fosilnih goriv za proizvodnjo električne energije k zmanjšanju izpustov TGP leta 2021 glede na leto 1990 je bil minimalen.
• Poleg faktorjev, povezanih s porabo goriva, pa na izpuste vplivajo tudi spremembe emisijskih faktorjev za lignit, ki so vezani na vsebnost ogljika v lignitu. Emisijski faktor je bil v nekaterih obdobjih nižji kot leta 1990, v nekaterih pa višji. Leta 2021 je bil nižji kot leta 1990, zato je prispevek tega ukrepa pozitiven.

Če prispevek posameznih skupin ukrepov zmnožimo, dobimo spremembo izpustov leta 2021 glede na 1990. 1,303 (povečanje proizvodnje električne energije) x 0,651 (povečanje učinkovitosti proizvodnje) x 0,849 (zmanjšanje deleža fosilnih goriv v proizvodnji) x 0,994 (zmanjšanje izpustov na enoto porabljenega fosilnega goriva) x 0,957 (sprememba emisijskega faktorja) = 0,685 (zmanjšanje izpustov CO2 leta 2021 glede na leto 1990).

Pripisovanje zmanjšanja izpustov posameznim instrumentom je težavno. Zgoraj predstavljeni rezultati prikazujejo ocene učinkov posameznih skupin ukrepov. Izvajanje posameznega ukrepa pa je spodbujeno z različnimi instrumenti, povečanje deleža OVE je npr. spodbujeno s sistemom zagotovljenih odkupnih cen, finančnimi spodbudami (subvencije, posojila) ter certificiranjem izvora energije. Poleg tega imajo seveda zlasti v proizvodnji električne energije in toplote pomembno vlogo tudi ostala merila za izvajanje določenih ukrepov, npr. zanesljivost oskrbe, po odprtju trgov z zemeljskim plinom in električno energijo pa tudi razmere na trgu.

Izpusti SO₂ so bili leta 2021 glede na leto 1990 občutno nižji. Če bi ob enaki situaciji kot leta 1990 proizvedli toliko električne energije kot leta 2021 bi izpusti znašali 193 kt, kar je 191 kt več od dejanskih izpustov. Zaradi izvedbe ukrepov so bili na enoto proizvedene električne energije in toplote izpusti nižji za 99 %. Ločitev gibanja izpustov in proizvodnje je bila dosežena z izvajanjem naslednjih ukrepov:

• Najpomembnejši je prispevek tehničnih ukrepov, in sicer razžveplanja dimnih plinov, zamenjave premoga z visoko vsebnostjo žvepla s takim, ki ima nižjo, ter zmanjšanja vsebnosti žvepla v tekočih gorivih. To je k nižjim izpustom leta 2021 glede na 1990 ob večji proizvodnji električne energije prispevalo 55 %.
• Druga skupina ukrepov po velikosti prispevka je povečanje učinkovitosti naprav. Učinkovitost proizvodnje električne energije se je povečala za 54 % (razlika glede na CO2 je posledica različne obravnave lesa – pri CO2 je prištet k obnovljivim virov energije, pri SO2 in NOx pa k fosilnim virov energije). K nižjim izpustom je ta ukrep prispeval 24 %.
• Prispevki preostalih dveh skupin ukrepov so majhni. Delež proizvodnje električne energije in toplote iz fosilnih goriv in lesne biomase je bil leta 2021 manjši kot leta 1990 in je k nižjim izpustom prispeval 15 %. Povečanje deleža čistejših fosilnih goriv pa je k nižjim izpustom prispevalo 6 %.  

Izpusti NO_x na enoto proizvedene električne energije in toplote so bili leta 2021 za 86 % nižji kot leta 1990, kar je posledica:

• izvedbe tehničnih ukrepov, kot so zamenjava gorilnikov s takimi z nizkimi izpusti NO_x, rekonstrukcija kotlov in izboljšave metodologije izračuna evidenc izpustov, s čimer je bilo doseženo 76 % zmanjšanje,
• izboljšanja učinkovitosti naprav za proizvodnjo električne energije in toplote za 30 %,
• povečanje deleža proizvedene električne energije iz OVE in jedrske energije 15 %
• prehoda na fosilna goriva z manjšo vsebnostjo dušika (s tekočih goriv na zemeljski plin, s premoga na les itd.) - zmanjšanje za 2 %.

V prihodnje se, tako kot pri SO₂ in CO₂, zaradi novih naložb v proizvodnjo električne energije iz OVE in tudi jedrske energije pričakuje nadaljnje zmanjševanje izpustov.