Kazalec prikazuje podatke o deležu gospodinjstev, ki so ali brez osebnega avtomobila ali imajo v lasti enega ali več osebnih avtomobilov. Poleg tega kazalec prikazuje delež električnih in hibridnih avtomobilov v Sloveniji in v drugih evropskih državah, javno mnenje o starosti obstoječih avtomobilov ter mnenje gospodinjstev o verjetnosti nakupa novega vozila in pripravljenosti za nakup električnega vozila. Kazalec prikazuje podatke za obdobje 2010-2019. Cilj kazalca je spremljanje javnega mnenja o sestavi voznega parka v Sloveniji ter spremljanje napredka pri doseganju okoljskih ciljev v smislu uvajanja novih tehologij. Sestava voznega parka določa obseg potniškega prometa, ki je pomemben kazalec pritiskov prometa na okolje.

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2019 kaže, da ima slaba polovica (49 %) anketiranih gospodinjstev v lasti en avtomobil, slaba tretjina (32 %) dva avtomobila in 9 % gospodinjstev tri ali več avtomobilov. Primerjava merjenj v letih 2010 in 2019 kaže, da delež gospodinjstev, ki imajo v lasti en avtomobil, variira med 43 % (2012) in 51 % (2015), delež gospodinjstev z dvema avtomobiloma variira med 25 % (2012) in 37 % (2017), delež gospodinjstev s tremi ali več avtomobili pa variira med 8 % (2015) in 12 % (2012). Leta 2019 je delež gospodinjstev brez osebnega avtomobila znašal 9 %. Največji delež gospodinjstev brez avtomobila je bil izmerjen leta 2012 (20 %), najmanjši pa leta 2015 (4 %). 

Največji razkorak v deležu gospodinjstev brez avtomobila znaša 12 odstotnih točk in je bil izmerjen v obdobju med letoma 2012 in 2015. Analiza demografskih podatkov anketirancev iz leta 2012 kaže, da je velika večina gospodinjstev brez avtomobila (93 %) prejemala nizke mesečne dohodke – do vključno 1.390 EUR. To kaže, da je višina mesečnega dohodka med glavnimi razlogi, da gospodinjstva, da nimajo avtomobila. Razlog za veliko razliko v tem obdobju je v veliki večini primerov gospodarska recesija med letoma 2008 in 2013, ki je najbolj prizadela ravno zaposlene z najnižjo izobrazbo oz. gospodinjstev z najnižjimi mesečnimi dohodki (SURS, 2015).

Kot je razvidno iz kazalca ravnanja z energijo »Odnos javnosti do porabe goriva v prometu v Sloveniji« [OP10], se je skupni delež vseh registriranih osebnih avtomobilov na električni in hibridni pogon v obdobju od 2014 do 2019 sicer povečal za 0,7 odstotne točke (2019: 0,8 %, 2014: 0,1%). Vendar statistično gledano ta delež ni tako pomemben. Kljub majhnemu deležu je pri prvih registracijah novih osebnih vozil razviden pozitiven trend: delež novih vozil na električni in hibridni pogon se je v obdobju od 2014 do 2019 povečal za 4,2 odstotne točke (2019: 4,3 %, 2014: 0,2 %).

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2019 kaže, da ima največ gospodinjstev vsaj en avtomobil, ki je star 5 do 9 let (45 %) oziroma 10 do 14 let (44 %). V primerjavi z letom 2010 je delež avtomobilov, starih do 2 leti, ostal praktično enak (2019: 13 %, 2010: 12 %). Zmanjšal se je delež avtomobilov, starih 2 do 4 leta (2019: 24 %, 2010: 30 %) in 5 do 9 let (2019: 48%, 2010: 42%). Posledično se je povečal tudi delež avtomobilov, starih 10 do 14 let (2019: 44 %, 2010: 28 %) oziroma več kot 15 let (2019: 29 %, 2010: 13 %). To pomeni, da se je v zadnjem desetletju povečal delež starejših in s tem energetsko manj učinkovitih osebnih avtomobilov.

Delež gospodinjstev, ki v naslednjih 12 mesecih verjetno, zelo verjetno ali zagotovo načrtujejo nakup novega avtomobila, se je v obdobju od leta 2010 do 2019 povečal za 7 odstotnih točk (2019: 16 %, 2010: 9 %) in se giba med 6 % (2012) in 19 % (2017). Iz kazalca ravnanja z energijo »Odnos javnosti do porabe goriva v prometu v Sloveniji« [OP10], je razviden pozitiven trend pri izbiri pogona načrtovanega avtomobila: delež gospodinjstev, ki načrtujejo nakup avtomobila na električni pogon v obdobju od 2010 in 2019 se je povečal za 8 odstotnih točk (2019: 9 %, 2010: 1 %) in delež gospodinjstev, ki načrtujejo nakup novega avtomobila na hibridni pogon za 5 odstotnih točk (2019: 5 %, 2010: 0 %). Iz istega kazalca je še razvidno, da je bil leta 2019 1 % registriranih novih avtomobilov na električni pogon, 3,2 % pa na hibridni. To lahko pomeni, da se gospodinjstva pri uresničevanju svojih načrtov za nakup vozila na električni pogon srečujejo z drugimi omejitvami (npr. cena avtomobila, obstoječa infrastruktura). 

Delež gospodinjstev, ki so na vprašanje »Kako verjetno bi se v vašem gospodinjstvu v naslednjih 12 mesecih odločili za nakup električnega vozila, če bi z enim polnjenjem lahko prevozili do 300 km?« odgovorila »zagotovo«, »zelo verjetno« ali »verjetno«, se v obdobju od 2010 in 2019 ni bistveno spremenil (2019: 10 %, 2010: 12 %). Analiza podatkov po statističnih regijah v Sloveniji kaže, da je delež teh gospodinjstev statistično značilen  v Gorenjski in Podravski regiji (11% do 20%). Statistično značilno pa se je spremenil delež gospodinjstev, ki še niso prepričana in so na to vprašanje odgovorila z »niti – niti« (2019: 14 %, 2010: 7 %). Povečal se je tudi delež gospodinjstev, ki so odgovorila, da ne vejo (2019: 6%. 2010: 0%).

V primerjavi z 20 evropskimi državami, ki je temeljila na statističnih podatkih o prvi registraciji osebnih vozil, je bila Slovenija leta 2018 nekje v sredini z 0,7 % prvič registriranih električnih avtomobilov. Na tej lestvici z veliko prednostjo vodi Norveška s 33 %, sledi Romunija s 3,4 %, na koncu pa so Hrvaška in Ciper z 0,1 % prvič registriranih električnih avtomobilov (EUROSTAT, 2018).