Kazalec Zmanjšanje izpustov CO₂ z ukrepi v javnem sektorju prikazuje kumulativno (večletno) zmanjšanje izpustov CO₂ v javnem sektorju, ki je posledica zmanjšanja rabe končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v okviru programov, ki omogočajo pridobitev nepovratnih sredstev v ta namen (Eko sklad, Kohezijski sklad itd.), in v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance. Večji kumulativni prihranek končne energije in zmanjšanje izpustov CO₂ omogočata hitrejše približevanje zastavljenim ciljem na področjih energetske učinkovitosti in zmanjševanja izpustov CO₂ ter hitrejši prehod v nizkoogljično družbo.

Nepovratna sredstva za zmanjševanje rabe energije v javnem sektorju so na razpolago od leta 2010 naprej, pri čemer so bili prvi projekti končani leta 2012. Število programov, v okviru katerih se v javnem sektorju izvajajo ukrepi URE in izrabe OVE, se po letih spreminja.

Leta 2021 je bilo končanih še nekaj naložb energetske prenove stavb javnega sektorja iz sredstev Kohezijskega sklada, in sicer stavb v lasti in rabi občin in stavb širšega javnega sektorja. Javnemu sektorju so bile namenjene tudi nepovratne finančne spodbude Eko sklada. Pridobiti jih je bilo mogoče za nove naložbe izrabe OVE in večje energijske učinkovitosti stavb v lasti javnega sektorja ter nove naložbe v gradnjo skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena v občinah. Ukrepi URE in rabe OVE v javnem sektorju so se izvajali tudi v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance

Z izvajanjem teh ukrepov je bilo leta 2021 ponovno doseženo zmanjšanje rabe energije za 26 GWh, izpustov CO₂ pa za 6,7 kt^*2. V primerjavi z letom prej se je prihranek energije zmanjšal za 2 %, zmanjšanje izpustov CO₂ pa se je povečalo za 10 %. Doseženi učinki so bili za 46 % nižji od tistih iz leta 2013, ko so bili učinki projektov, doseženi s projekti v okviru prejšnje finančne perspektive, največji. Kumulativno je bilo do konca leta 2021 doseženo zmanjšanje rabe energije za 255 GWh, zmanjšanje izpustov CO₂ pa za 63 kt CO₂. Obe vrednosti sta še vedno zaostajali za ciljnima vrednostima za leto 2020, in sicer je zaostanek znašal 18 oz. 1 %. Cilja za leto 2020 tako tudi leta 2021 še nista bila dosežena. Ko bosta določeni indikativni ciljni vrednosti za leto 2030, se bosta kazalca začela z novo časovno vrsto od leta 2021 dalje.

Po preliminarnih podatkih za leto 2022 je bilo tega leta doseženo zmanjšanje rabe energije za 33 GWh, izpustov CO₂ pa za 7,4 kt^*2. V primerjavi z letom prej se je zmanjšanje rabe energije povečalo za 30 %, izpustov CO₂ pa za 11 %. Kumulativno je bilo do konca leta 2022 doseženo zmanjšanje rabe energije za 289 GWh, zmanjšanje izpustov CO₂ pa za 71 kt CO₂. Medtem ko je dosežen prihranek energije še vedno zaostajal za ciljno vrednostjo za leto 2020, in sicer za 7 %, je bil na področju zmanjševanja izpustov CO₂ cilj za leto 2020 tokrat vendarle za 11 % presežen.

Največji prihranek energije v opazovanem obdobju 2012–2022 je bil s 47 GWh dosežen leta 2013, nato pa v letih 2019 (45 GWh) in 2018 (37 GWh). Največ prihranka energije je bilo doseženega s projekti, podprtimi s kohezijskimi sredstvi, 181 GWh ali 63 % vsega, od tega več, 109 GWh, v okviru prve finančne perspektive (OP ROPI). V okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance je bilo doseženih 82 GWh prihranka (28 %), z nepovratnimi sredstvi Eko sklada pa 25 GWh (9 %). V letih 2016 in 2017 zaradi počasnega prehoda iz ene v drugo finančno perspektivo skoraj ni bilo vlaganj, kar je glavni vzrok, da cilji leta 2020 niso bili doseženi.

Po trenutno dostopnih podatkih se bo leta 2023 zaključilo še 38 projektov, podprtih s kohezijskimi sredstvi, ki naj bi prispevali k zmanjšanju rabe energije za 15 GWh, izpustov CO₂ pa za 3,5 kt. Skupno zmanjšanje rabe energije v okviru OP EKP je tako ocenjeno na 87 GWh, kar pomeni, da je izvajanje energetske prenove javnih stavb okvirno skladno s cilji, zastavljenimi v OP EKP. Podatki sicer še niso dokončni. V letu 2023 potekajo tudi še projekti v okviru energetske prenove stavb zdravstvene infrastrukture posebnega pomena zaradi koronavirusa v okviru programa React-EU, konec leta 2022 pa je bilo objavljeno tudi povabilo za energetsko prenovo stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO).

Zaradi doseganja ciljev na področjih energetske učinkovitosti in zmanjšanja emisije CO₂ do leta 2030, pa tudi prehoda v podnebno nevtralno družbo do leta 2050, je pri energetski prenovi javnih stavb v prihodnje treba zagotoviti čim večjo intenzivnost vlaganj ter čim bolj enakomerno in predvidljivo dinamiko spodbujanja naložb. Ta pomembno prispeva k ustrezni kakovosti izvedenih projektov in spodbuja zeleno gospodarsko rast z maksimiranjem dolgoročnih koristi v smislu ustvarjanja delovnih mest, stabilnih prilivov v proračun javnega sektorja in prispevka k rasti gospodarstva. Tudi v prihodnje je treba energetsko prenovo javnih stavb spodbujati z nepovratnimi sredstvi, obseg del obstoječe projektne pisarne pa nadgraditi z nalogami sistemskega pospeševalca projektov energetske prenove javnih stavb in jo temu primerno kadrovsko okrepiti.

Opomba:

^*2   Za projekte, ki so nepovratna sredstva prejeli iz Kohezijskega sklada in Eko sklada, ni na voljo ločenih podatkov o prihranku toplote in prihranku električne energije ter pripadajočem zmanjšanju izpustov CO₂, zato so v izračun vključeni skupni podatki. Izračunana vrednost obeh kazalcev je tako lahko nekoliko precenjena.