[PO07] Zmanjšanje izpustov CO2 z ukrepi v javnem sektorju
Ključno sporočilo
Do leta 2018 je bilo z izvedbo ukrepov URE in izrabe OVE v javnem sektorju kumulativno doseženo zmanjšanje rabe energije za 160 GWh, zmanjšanje izpusta CO2 pa za 39 kt. Vrednosti obeh kazalcev sedaj za indikativnima letnima ciljnima vrednostima zaostajata za 32 oz. 20 %, kar je nekoliko manj kot lani, ko sta bila zaostanka 38 oz. 32 %. Glede na predvideno izvajanje ukrepov v letih 2019 in 2020 pričakujemo, da bodo vrednosti obeh kazalcev tudi v prihodnje naraščale, vendar pa zaostanka pri doseganju ciljev, ki je posledica manjše intenzivnosti vlaganj v obdobju 2015–2017, do leta 2020 ne bo mogoče nadoknaditi.
Definicija
Kazalec Zmanjšanje izpusta CO2 z ukrepi v javnem sektorju prikazuje kumulativno (večletno) zmanjšanje izpusta CO2 v javnem sektorju, ki je posledica zmanjšanja rabe končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v okviru programov, ki omogočajo pridobitev nepovratnih sredstev v ta namen (Eko sklad, Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj), in v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije. Večji kumulativni prihranek končne energije in zmanjšanje izpusta CO2 omogočata hitrejše približevanje zastavljenim ciljem na področjih energetske učinkovitosti in zmanjševanja izpusta CO2.
Grafi
| Ciljne vrednosti kazalca | Pričakovani vrednosti kazalca v letih 2019 in 2020 | Vrednosti kazalca v obdobju 2011−2018 | |
|---|---|---|---|
| 2011 | 0 | ||
| 2012 | 3,79 | 3,79 | |
| 2013 | 11,29 | 15,69 | |
| 2014 | 18,79 | 21,76 | |
| 2015 | 26,29 | 25,36 | |
| 2016 | 33,79 | 25,93 | |
| 2017 | 41,29 | 27,93 | |
| 2018 | 48,79 | 39,02 | 39,02 |
| 2019 | 56,29 | 41,93 | |
| 2020 | 63,79 | 48,58 |
| Ciljne vrednosti kazalca | Pričakovani vrednosti kazalca v letih 2019 in 2020 | Vrednosti kazalca v obdobju 2011−2018 | |
|---|---|---|---|
| 2011 | 0 | ||
| 2012 | 10,23 | 10,23 | |
| 2013 | 47,73 | 57,41 | |
| 2014 | 85,23 | 91,22 | |
| 2015 | 122,73 | 112,67 | |
| 2016 | 160,23 | 114,39 | |
| 2017 | 197,73 | 121,91 | |
| 2018 | 235,23 | 160,21 | 160,21 |
| 2019 | 272,73 | 172,22 | |
| 2020 | 310,23 | 198,80 |
Cilji
Cilj OP TGP je zmanjšanje rabe energije in s tem izpusta CO2 v javnem sektorju s spodbujanjem izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v okviru različnih programov. Cilja, zastavljena v OP TGP, sta v obdobju 2013−2020 doseči kumulativno zmanjšanje rabe energije za 300 GWh oz. v povprečju letno za 37,5 GWh in kumulativno zmanjšanje izpusta CO2 za 60 kt oz. v povprečju letno za 7,5 kt. Ciljne vrednosti za vmesna leta so določene z linearno interpolacijo glede na ciljno vrednost kazalca za leto 2020. Cilji za zmanjšanje rabe energije v javnem sektorju so opredeljeni tudi v okviru OP EKP, in sicer naj bi bilo s projekti, ki se izvajajo s podporo kohezijskih sredstev, vsako leto doseženo zmanjšanje rabe primarne energije v javnih stavbah za 16,2 GWh oz. skupno 113,7 GWh do najkasneje leta 2023*1.
Opomba:
*1 Cilj iz OP EKP, 3. Sprememba, 4.1 (https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/kljucni-dokumenti/programme_2014si16maop001_4_1_sl.pdf)
Komentar
Nepovratna sredstva za zmanjševanje rabe energije v javnem sektorju so na razpolago od leta 2010 naprej, pri čemer so bili prvi projekti končani leta 2012. Število programov, v okviru katerih se v javnem sektorju izvajajo ukrepi URE in izrabe OVE, se po letih spreminja.
Leta 2018 so se izvajale naložbe energetske prenove stavb javnega sektorja iz sredstev Kohezijskega sklada, in sicer stavb v lasti in rabi občin, stavb širšega javnega sektorja in stavb ožjega javnega sektorja ter stavb v okviru pilotnih projektov energetske prenove. Javnemu sektorju so bile namenjene tudi nepovratne finančne spodbude Eko sklada. Pridobiti jih je bilo mogoče za nove naložbe izrabe OVE in večje energijske učinkovitosti stavb v lasti javnega sektorja ter nove naložbe v gradnjo skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena v občinah. Ukrepi URE in izrabe OVE v javnem sektorju so se izvajali tudi v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance. Zaradi izvajanja teh ukrepov je bilo leta 2018 doseženo zmanjšanje rabe energije za 38 GWh, izpusta CO2 pa za 11 kt*2, kar je približno 4-krat več kot leto prej. Obenem so bili v obdobju 2012–2018 to drugi največji doseženi učinki, predstavljali so 81 % prihranka energije oz. 46 % zmanjšanja izpusta CO2 iz leta 2013, ko so bili učinki projektov, doseženi s projekti v okviru prejšnje finančne perspektive, največji. Kumulativno je bilo do konca leta 2018 doseženo zmanjšanje rabe energije za 160 GWh, zmanjšanje izpusta CO2 pa za 39 kt CO2. Zaostanek za indikativnima letnima ciljnima vrednostima se je v primerjavi z letom 2017 nekoliko zmanjšal, in sicer je znašal 32 oz. 20 %, leto prej pa 38 oz. 32 %.
Po podatkih projektne pisarne za energetsko prenovo javnih stavb je prihranek končne energije iz trenutno potrjenih operacij do konca leta 2020 ocenjen na skupno 57,7 GWh, zmanjšanje izpusta CO2 pa na 15,3 kt letno, kar pomeni, da izvajanje energetske prenove javnih stavb poteka skladno s cilji, zastavljenimi v OP EKP.
Kljub vsemu pa to ne bo zadostovalo za doseganje ciljev iz OP TGP. Po prvih podatkih za leto 2019*3, bo tega leta kumulativno doseženo zmanjšanje rabe energije za 172 GWh, zmanjšanje izpusta CO2 pa za 42 kt, s čimer se bo zaostanek za indikativnima letnima ciljnima vrednostima ponovno nekoliko povečal. Leta 2020, zanj je ob upoštevanju podatkov projektne pisarne kumulativno zmanjšanje rabe energije ocenjeno na 199 GWh, zmanjšanje izpusta CO2 pa na 49 kt, bo zaostanek za ciljema 36 oz. 24 %. Da bi glede na trenutno stanje cilje leta 2020 lahko dosegli, bi morali v obdobju 2019–2020 rabo energije v javnem sektorju letno zmanjševati za 75 GWh, izpust CO2 pa za 12 kt. Takšni učinki v opazovanem obdobju 2012−2018 niso bili nikoli doseženi.
Glede na trenutno stanje predvidevamo, da cilja za leto 2020 ne bo mogoče doseči. Kljub vsemu je potrebno pri energetski prenovi javnih stavb, tudi zaradi doseganja cilja iz OP EKP, zagotavljati ustrezno intenzivnost vlaganj. Za zagotavljanje ustrezne kakovosti izvedenih projektov in spodbujanje zelene gospodarske rasti je ob tem treba poskrbeti za čim bolj enakomerno in predvidljivo dinamiko spodbujanja naložb. Za maksimiranje dolgoročnih koristi v smislu ustvarjanja delovnih mest, stabilnih prilivov v proračun javnega sektorja in prispevka k rasti gospodarstva je namreč pomembno tudi, da se naložbe izvajajo čim bolj enakomerno, brez koncentracije naložbene dejavnosti v posameznih letih oziroma krajših obdobjih in upada dejavnosti v drugih obdobjih. Glede na dobre izkušnje iz te in prejšnje finančne perspektive (OP EKP in OP ROPI), je potrebno za spodbujanje naložb energetske prenove javnih stavb tudi v prihodnje zagotoviti sofinanciranje z nepovratnimi sredstvi.
Opombi:
*2 Za projekte, ki so nepovratna sredstva prejeli iz Kohezijskega sklada in Eko sklada, ni na voljo ločenih podatkov o prihranku toplote in prihranku električne energije ter pripadajočem zmanjšanju izpusta CO2, zato so v izračun vključeni skupni podatki. Izračunana vrednost obeh kazalcev je tako lahko nekoliko precenjena.
*3 Vključeni so učinki nepovratnih sredstev iz Kohezijskega sklada in Eko sklada. Podatki o učinkih sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance, ti so leta 2018 predstavljali skoraj polovico vseh prihrankov, v času priprave poročila še niso bili na razpolago.
Metodologija
Cilji in pravna podlaga
Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP) in Operativnem programu za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014−2020 (OP EKP).
Metodologija izračuna
Kazalec Zmanjšanje izpusta CO2 z ukrepi v javnem sektorju prikazuje kumulativne letne učinke ukrepov, ki so bili izvedeni v obdobju od leta 2010 do opazovanega leta. Vsebuje dva podkazalca: kumulativni prihranek končne energije (GWh) in kumulativno zmanjšanje izpusta CO2 (kt CO2). Kazalec je definiran kot vsota prihranka končne energije oz. zmanjšanja izpusta CO2 v opazovanem letu in kumulativnega (večletnega) prihranka končne energije oz. zmanjšanja izpusta CO2, doseženega v obdobju od leta 2010 do predhodnega leta, zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v javnem sektorju v okviru različnih programov, ki omogočajo pridobitev nepovratnih sredstev v ta namen, in v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije*4. Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:
-
prihranek končne energije (GWh) zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v javnem sektorju v okviru različnih programov v opazovanem letu. Prihranek energije je izračunan kot vsota prihrankov energije, doseženih z različnimi ukrepi URE in OVE, za katere je mogoče pridobiti nepovratna sredstva oz. so bili izvedeni v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije, brez prihranka električne energije. Podatki Eko sklada in sheme za obvezno doseganje prihrankov se nanašajo na izvedene projekte, podatki Kohezijskega sklada pa so podatki iz sklenjenih pogodb za izvedene projekte. Izračunani prihranki energije so povzeti iz podatkov, ki so jih v svojih vlogah navedli prijavitelji projektov*5. Ker za projekte iz OP EKP ni na voljo ločenih podatkov o prihranku toplote in prihranku električne energije ter pripadajočem zmanjšanju izpusta CO2, so v izračun vključeni skupni podatki.
-
kumulativni prihranek končne energije (GWh) zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v javnem sektorju v okviru različnih programov, brez prihranka električne energije, dosežen v obdobju od leta 2010 do predhodnega leta*4;
-
zmanjšanje izpustov CO2 (kt CO2) zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v javnem sektorju v okviru različnih programov v opazovanem letu. Način izračuna je enak kot pri izračunu prihranka končne energije v opazovanem letu;
-
kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 (kt CO2) zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v javnem sektorju v okviru različnih programov, doseženo v obdobju od leta 2010 do predhodnega leta*4.
Število programov, v okviru katerih so na razpolago spodbude, se lahko od leta do leta razlikuje.
Potrebne nadaljnje ocene, če kazalec ne sledi cilju
V primeru, da kazalec ne sledi cilju, je treba preučiti dosežene prihranke končne energije in zmanjšanje izpusta CO2 v javnem sektorju zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v okviru različnih programov, trenutno torej učinke spodbud za javni sektor Kohezijskega sklada, Eko sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj ter učinke, dosežene v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije.
Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov
Pregled virov in razpoložljivosti podatkov za kazalec Zmanjšanje izpusta CO2 z ukrepi v javnem sektorju je prikazan v tabeli (Tabela 1).
Tabela 1: Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec Zmanjšanje izpusta CO2 z ukrepi v javnem sektorju
|
Podatek |
Enota |
Vir |
Razpoložljivost podatka |
Datum zajema |
|---|---|---|---|---|
|
Prihranek končne energije, brez prihranka električne energije, v opazovanem letu: |
|
|
|
|
|
GWh |
Eko sklad MzI Agencija za energijo različno |
marca za preteklo leto po razpisih*6
|
22.03.2019 05.02.2020 |
|
Kumulativni prihranek končne energije, brez prihranka električne energije |
GWh |
MOP |
Podnebno ogledalo / Poročilo o spremljanju OP TGP za predpreteklo leto |
12.06.2019 |
|
Zmanjšanje izpustov CO2 v opazovanem letu: |
|
|
|
|
|
kt CO2 |
Eko sklad MzI različno |
marca za preteklo leto po razpisih*5 |
22.03.2019 |
|
Kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 |
kt CO2 |
MOP |
Podnebno ogledalo / Poročilo o spremljanju OP TGP za predpreteklo leto |
12.06.2019 |
Podatki za obdobje: 2012−2018
Geografska pokritost: Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec
Za projekte, ki so nepovratna sredstva prejeli iz Kohezijskega sklada in Eko sklada v okviru poziva za nove naložbe v gradnjo skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena v občinah, ni na voljo ločenih podatkov o prihranku toplote in prihranku električne energije ter pripadajočem zmanjšanju izpusta CO2, zato so v izračun vključeni skupni podatki. Izračunana vrednost obeh kazalcev je tako lahko nekoliko precenjena. Projekti iz OP EKP, izjema so projekti energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, so bili po letih porazdeljeni glede na predviden zaključek operacije in ne glede na leto, ko je bilo izvedeno zadnje izplačilo nepovratnih sredstev.
Prednosti in slabosti kazalca
Za projekte, ki so nepovratna sredstva prejeli iz Kohezijskega sklada in Eko sklada v okviru poziva za nove naložbe v gradnjo skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena v občinah, ni na voljo ločenih podatkov o prihranku toplote in prihranku električne energije ter pripadajočem zmanjšanju izpusta CO2, zato so v izračun vključeni skupni podatki. Izračunana vrednost obeh kazalcev je tako lahko nekoliko precenjena. Projekti iz OP EKP, izjema so projekti energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, so bili po letih porazdeljeni glede na predviden zaključek operacije in ne glede na leto, ko je bilo izvedeno zadnje izplačilo nepovratnih sredstev.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv ob upoštevanju njegovih prednosti in slabosti.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki za pripravo kazalca niso vedno na razpolago.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost: 2
Točnost: 3
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Opombe:
*4 Glede na to, da so življenjske dobe izvedenih ukrepov URE in OVE tipično daljše do 10 let, bo navedeni način izračuna tega kazalca do leta 2020 predvidoma korekten. Po preteku življenjske dobe posameznih ukrepov bo potrebno začeti z odštevanjem njihovih učinkov od kumulativnih vrednosti.
*5 Prijavitelji so te podatke povzeli iz razširjenih energetskih pregledov in projektov za izvedbo predvidenih ukrepov.
*6 Podatki za sklenjene pogodbe so dostopni takoj, ko so sredstva v okviru posameznega razpisa pravnomočno dodeljena. Četrtletna in letna poročila o izvajanju OP EKP so dostopna na spletni strani http://www.eu-skladi.si/portal/sl/ekp/izvajanje/porocila-1, vendar v njih za pripravo kazalcev ni dovolj podatkov.
