Kazalec Zmanjšanje izpustov CO₂ z ukrepi v javnem sektorju prikazuje kumulativno (večletno) zmanjšanje izpustov CO₂ v javnem sektorju, ki je posledica zmanjšanja rabe končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v okviru programov, ki omogočajo pridobitev nepovratnih sredstev v ta namen (Eko sklad, Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj), in v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije. Večji kumulativni prihranek končne energije in zmanjšanje izpustov CO₂ omogočata hitrejše približevanje zastavljenim ciljem na področjih energetske učinkovitosti in zmanjševanja izpustov CO₂.

Nepovratna sredstva za zmanjševanje rabe energije v javnem sektorju so na razpolago od leta 2010 naprej, pri čemer so bili prvi projekti končani leta 2012. Število programov, v okviru katerih se v javnem sektorju izvajajo ukrepi URE in izrabe OVE, se po letih spreminja.

Leta 2020 so bile končane nekatere naložbe energetske prenove stavb javnega sektorja iz sredstev Kohezijskega sklada, in sicer stavb v lasti in rabi občin in stavb širšega javnega sektorja. Javnemu sektorju so bile namenjene tudi nepovratne finančne spodbude Eko sklada. Pridobiti jih je bilo mogoče za nove naložbe izrabe OVE in večje energijske učinkovitosti stavb v lasti javnega sektorja ter nove naložbe v gradnjo skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena v občinah. Ukrepi URE in izrabe OVE v javnem sektorju so se izvajali tudi v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance. Zaradi izvajanja teh ukrepov je bilo leta 2020 doseženo zmanjšanje rabe energije za 26 GWh, izpustov CO₂ pa za 6 kt^*1. V primerjavi z letom prej se je prihranek energije zmanjšal za več kot tretjino, zmanjšanje izpustov CO₂ pa celo za 45 %. Doseženi učinki so bili za 44 % nižji od tistih iz leta 2013, ko so bili učinki projektov, doseženi s projekti v okviru prejšnje finančne perspektive, največji. Kumulativno je bilo do konca leta 2020 doseženo zmanjšanje rabe energije za 228 GWh, zmanjšanje izpustov CO₂ pa za 56 kt CO₂. Zaostanek za letnima ciljnima vrednostima se je v primerjavi z letom 2019 ponovno nekoliko povečal, in sicer je znašal 26 (+ 0,5 odstotne točke) oz. 12 % (+ 0,8 odstotne točke). Cilja za leto 2020 tako nista bila dosežena.

Po podatkih projektne pisarne za energetsko prenovo javnih stavb je prihranek končne energije iz trenutno potrjenih operacij do konca leta 2023 ocenjen na skupno 40,5 GWh letno, kar naj bi pomenilo, da izvajanje energetske prenove javnih stavb poteka skladno s cilji, zastavljenimi v OP EKP. Ti podatki seveda še niso dokončni, saj so upoštevani samo projekti, ki so jim bila nepovratna sredstva v okviru razpisov in povabil dodeljena do konca decembra 2021. Sofinanciranje izdelave tehnične in ekonomske dokumentacije za projekte energetske prenove stavb ožjega in širšega javnega sektorja iz sredstev mednarodne tehnične pomoči ELENA (projekt GovDER), se je izkazalo kot uspešno, saj se je zanimanje za kohezijska sredstva v letu 2021 povečalo. Na odpiranja do konca leta 2021 je bilo tako prijavljenih 38 projektov, od tega 2 v ožjem javnem sektorju, 13 v širšem javnem sektorju in preostalih 23 v občinah. Brez prihrankov zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v javnem sektorju v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance, podatki o njih bodo dostopni šele v sredini leta 2022, je zmanjšanje rabe energije v javnem sektorju za leto 2021 ocenjeno na 16 GWh, zmanjšanje izpustov CO₂ pa na 4 kt.

Zaradi doseganja ciljev na področjih energetske učinkovitosti in zmanjšanja izpustov CO₂ do leta 2030, pa tudi prehoda v podnebno nevtralno družbo do leta 2050, je pri energetski prenovi javnih stavb v prihodnje treba zagotoviti večjo intenzivnost vlaganj. Obenem je potrebno za zagotavljanje ustrezne kakovosti izvedenih projektov in spodbujanje zelene gospodarske rasti poskrbeti tudi za čim bolj enakomerno in predvidljivo dinamiko spodbujanja naložb. Za maksimiranje dolgoročnih koristi v smislu ustvarjanja delovnih mest, stabilnih prilivov v proračun javnega sektorja in prispevka k rasti gospodarstva je namreč pomembno tudi, da se naložbe izvajajo čim bolj enakomerno, brez koncentracije naložbene dejavnosti v posameznih letih oziroma krajših obdobjih in upada dejavnosti v drugih obdobjih. Glede na izkušnje iz te in prejšnje finančne perspektive (OP EKP in OP ROPI), je potrebno za spodbujanje naložb energetske prenove javnih stavb tudi v prihodnje zagotoviti sofinanciranje z nepovratnimi sredstvi, obseg del obstoječe projektne pisarne pa nadgraditi z nalogami sistemskega pospeševalca projektov energetske prenove javnih stavb in jo temu primerno kadrovsko okrepiti.

Opombi:

^*2   Za projekte, ki so nepovratna sredstva prejeli iz Kohezijskega sklada in Eko sklada, ni na voljo ločenih podatkov o prihranku toplote in prihranku električne energije ter pripadajočem zmanjšanju izpustov CO₂, zato so v izračun vključeni skupni podatki. Izračunana vrednost obeh kazalcev je tako lahko nekoliko precenjena.