KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2021 znašal 31,8 evro centov subvencije za 1 evro investicije, s čimer je bila z letom dni zamude dosežena letna ciljna vrednost 33 evro centov za leto 2020. V primerjavi z letom prej je bilo treba za 1 evro investicije nameniti 2,8 evro centa subvencije manj, saj se je ponovno zmanjšal finančni vzvod spodbud Eko sklada, tokrat za 3,3 evro cente. Po trenutno dostopnih podatkih se je finančni vzvod leta 2022 spet povišal, in sicer na 38,6 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije. Zvišanje je posledica zviševanja finančnega vzvoda projektov energetske prenove javnih stavb s sredstvi Kohezijskega sklada.


Kazalec finančni vzvod spodbud v javnem sektorju opisuje učinek porabe nepovratnih sredstev, ki so namenjena spodbujanju investicij v URE in izrabo OVE v javnem sektorju v okviru različnih programov, in s tem doseganju ciljev na področjih zmanjševanja izpustov CO2, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Nižji finančni vzvod omogoča doseganje večjega obsega investicij za zmanjšanje izpustov CO2 ob enaki vrednosti nepovratnih sredstev.


Grafi

Slika PO06-1: Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju v obdobju 2012−2021 in njegove ciljne vrednosti do leta 2020
Viri:

Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost

Prikaži podatke
Ciljne vrednosti kazalca do leta 2020 [€/€] Pričakovana vrednost kazalca leta 2022 [€/€] Vrednosti kazalca v obdobju 2012-2015 [€/€] Vrednost kazalca v obdobju 2017-2021 [€/€] Pričakovana vrednost samo za kohezijske projekte v letih 2022 in 2023 [€/€] Samo kohezijski projekti v obdobju 2012-2015 [€/€] Samo kohezijski projekti v obdobju 2017-2021 [€/€]
2012 0,56 0,56 0,86
2013 0,53 0,73 0,81
2014 0,50 0,62 0,71
2015 0,47 0,64 0,64
2016 0,45
2017 0,42 0,43 0,40
2018 0,39 0,39 0,40
2019 0,36 0,37 0,40
2020 0,33 0,35 0,40
2021 0,32 0,32 0,42 0,42
2022 0,39 0,47
2023 0,48

Cilji

Cilj za leto 2020, zastavljen v OP TGP, je bil doseči, da bo finančni vzvod spodbud v javnem sektorju 1 : 3, kar pomeni, da bo 1 evro investicije URE in rabe OVE spodbujen z največ 33 evro centi subvencije. Ciljne vrednosti za vmesna leta so bile določene z linearno interpolacijo glede na ciljno vrednost kazalca za leto 2020.

Ciljna vrednost kazalca za leto 2030 in vmesna leta še ni določena. Opredeljena bo v posodobitvi Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) v letu 2024. Okvirno je predvideno, da bo cilj ostal nekje na ravni cilja za leto 2020 in tako še naprej sledil smernici, da se z manjšim finančnim vzvodom ob enakem obsegu nepovratnih sredstev spodbudi več investicij in tako doseže večje zmanjšanje rabe energije in izpustov CO2.


Leta 2021 je bilo treba za 1 evro investicije URE in rabe OVE v javnem sektorju nameniti 31,8 evro centov nepovratnih sredstev, kar je 2,8 evro centa manj kot leta 2020. Zmanjšanje je posledica ponovnega zmanjšanja finančnega vzvoda spodbud Eko sklada, tokrat za 3,3 evro cente. Letna ciljna vrednost 33 evro centov za leto 2020 je bila tako dosežena z letom dni zamude. Po trenutno dostopnih podatkih za leto 2022, se je zaradi zvišanja finančnega vzvoda projektov energetske prenove javnih stavb s sredstvi Kohezijskega sklada, finančni vzvod ponovno povečal, in sicer na 38,6 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije, kar nas oddaljuje od ciljne usmeritve, ohranjati finančni vzvod nekje na ravni cilja iz leta 2020.

V letu 2021 je bil del nepovratnih sredstev, izplačan za energetsko prenovo stavb javnega sektorja, ki se še do konca leta 2023 izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014−2020*1 (OP EKP), s 53 % le malenkost večji od dela spodbud, ki jih je izplačal Eko sklad. So pa upravičeni stroški naložb, ki jih je podprl Eko sklad, tudi tokrat presegli tiste iz OP EKP, predstavljali so skoraj 60 % vseh upravičenih stroškov. Skupno je bilo za 69,9 milijonov evrov naložb izplačanih 22,2 milijona evrov sredstev. Leta 2022 se je zaradi intenzivnega izvajanja projektov pred iztekom OP EKP ponovno močno povečal delež spodbud iz Kohezijskega sklada, na 80 %, upravičeni stroški teh naložb pa so predstavljali skoraj dve tretjini vseh upravčenih stroškov. Skupno je bilo za 105,5 milijonov evrov naložb izplačanih 40,7 milijona evrov sredstev.

V javnih objavah v OP EKP predvidena višina spodbud do konca leta 2020 ni presegla 40 % priznanih stroškov naložbe, kar se je odrazilo tudi v finančnem vzvodu teh naložb v obdobju 2018–2020. V razpisih in povabilih, objavljenih oktobra 2020, je bila predvidena višina spodbud povišana na do 49 % priznanih stroškov naložbe, kar je povzročilo povečanje finančnega vzvoda leta 2021 na 41,7 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije, po prvih podatkih pa je leta 2022 prišlo do ponovnega povišanja, na 47,2 evro centa. Glede na podatke o projektih, ki so se leta 2023 še izvajali, bo finančni vzvod tega leta še nekoliko višji. Iz OP EKP so v izračunu finančnega vzvoda zajeti projekti energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, stavb širšega javnega sektorja in stavb ožjega javnega sektorja ter izvedba pilotnih projektov energetske prenove. Z izjemo projektov energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, so v izračunu upoštevani podatki o dodeljenih namesto realiziranih nepovratnih sredstvih, projekti pa so bili po letih porazdeljeni glede na predviden zaključek operacije in ne glede na leto, ko je bilo izvedeno zadnje izplačilo nepovratnih sredstev.

V izračunu finančnega vzvoda so upoštevani tudi projekti, ki so bili podprti z nepovratnimi sredstvi Eko sklada. Ta je v zadnjem pozivu za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb, ki je bil zaključen v sredini leta 2022, omogočal sofinanciranje do največ 50 % priznanih stroškov, pri sredstvih, namenjenih izvajanju ukrepov URE in rabe OVE, pa znaša sofinanciranje do 25 % oz. v pozivih od leta 2019 dalje do 20 % priznanih stroškov. Finančni vzvod izplačanih spodbud je nižji kot pri kohezijskih sredstvih, in sicer je bilo treba leta 2021 za 1 evro investicije nameniti 25,1 evro centov nepovratnih sredstev, leta 2022 pa po prvih podatkih še nekoliko manj, 22 evrov centov

 

Opomba:

*1   http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/novice/op_2014-2020/op_2014-2020_cistopis_web.pdf

 

 


Metodologija

Cilji povzeti po:

Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP). Cilj za leto 2030 še ni določen. Opredeljen bo v posodobitvi Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki bo pripravljena leta 2024.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Zbirki podatkov za projekte, ki prejmejo nepovratna sredstva v okviru OP EKP, vodita za stavbe širšega javnega sektorja in stavbe ožjega javnega sektorja ter izvedbo pilotnih projektov energetske prenove projektna pisarna za energetsko prenovo stavb, za stavbe v lasti in rabi občin pa Urad za spodbujanje zelenega prehoda. Tako projektna pisarna kot tudi Urad za spodbujanje zelenega prehoda delujeta v sklopu Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Zbirko podatkov za projekte, ki prejmejo nepovratna sredstva v okviru pozivov Eko sklada, vodi Eko sklad.

Metodologija obdelave podatkov:

Kazalec finančni vzvod spodbud v javnem sektorju (EUR/EUR) je definiran kot razmerje med vrednostjo nepovratnih sredstev, ki so namenjena zmanjšanju rabe energije in s tem izpustov CO2 v javnem sektorju v okviru različnih programov, in vrednostjo investicij v ukrepe URE in izrabe OVE, ki so jih ta nepovratna sredstva spodbudila. Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:

  • letna vrednost nepovratnih sredstev (EUR), namenjenih ukrepom URE in OVE v javnem sektorju. Znesek je izračunan kot vsota vrednosti spodbud, ki so bile v okviru različnih programov izplačane javnemu sektorju za izboljšanje energetske učinkovitosti in izrabe OVE. Podatki se nanašajo na že izvedene projekte. Za projekte iz OP EKP, z izjemo projektov energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, so upoštevani podatki o dodeljenih namesto realiziranih nepovratnih sredstvih;
  • letna vrednost investicij (mio EUR), ki so jih dodeljena nepovratna sredstva spodbudila. Znesek je izračunan kot vsota vseh naložb, spodbujenih z nepovratnimi sredstvi v okviru različnih programov. Podobno kot pri nepovratnih sredstvih se tudi pri investicijah podatki nanašajo na že izvedene projekte, investicije pa so predstavljene z vrednostmi priznanih stroškov projektov. Pri projektih, ki so bili podprti s sredstvi Kohezijskega sklada v okviru OP ROPI v obdobju 20072013, podatki o dejanski vrednosti priznanih stroškov po izvedbi projekta niso bili na voljo, zato je bila letna vrednost investicij ocenjena kot vsota vrednosti vseh investicij, določenih v pogodbah, znižana za prihranek nepovratnih sredstev. Za projekte iz OP EKP so upoštevani priznani stroški, predvideni v prijavah.

Število programov, v okviru katerih so na razpolago spodbude, se lahko od leta do leta razlikuje.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Vrednost nepovratnih sredstev:

  • programi Eko sklada

EUR

Eko sklad

20122022

marca za preteklo leto

enkrat letno

5. 4. 2023

ne

  • programi Kohezijskega sklada

EUR

MzI

2012−2022

po razpisih /
povabilih*

enkrat letno

25. 7. 2023

ne

Vrednost investicij

  • programi Eko sklada

mio EUR

Eko sklad

2012−2022

marca za preteklo leto

enkrat letno

5. 4. 2023

ne

  • programi Kohezijskega sklada

mio EUR

MzI

2012−2022

po razpisih /
povabilih*

enkrat letno

25. 7. 2023

ne

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov

Related indicators