Kazalec prikazuje količine odpadkov od zgorevanja premoga po tipu in viru odpadka. Poleg tega je prikazana nadaljnja raba odpadkov. Uporabljena je klasifikacija Agencije RS za okolje, ki podatke o odpadkih zbira. V kazalcu so zajeti odpadki iz naslednjih klasifikacijskih skupin : 100101 pepel, žlindra in kotlovski prah (razen kotlovskega prahu iz 100104), 100102 elektrofiltrski pepel iz kurilnih naprav na premog, 100105 trdni odpadki iz razžvepljevanja dimnih plinov na osnovi kalcijevih spojin, 100107 mulji (tudi blato in gošča) iz razžvepljevanja dimnih plinov na osnovi kalcijevih spojin. Vzporedne kategorije po EEA so: 100101 – žlindra (»boiler slag«), 100102 – pepel (»fly and bottom ash«), 100105 in 100107 – sadra (»solid sulphur residues (flue gas desulphurisation gypsum)«)

Količina odpadkov od zgorevanja premoga v proizvodnji energije je dober kazalec za porabo premoga, njegovo kakovost ter za stopnjo rabe čistilnih naprav za dimne pline. Njihov okoljski vpliv je odvisen od vsebnosti težkih kovin v premogu. Glavno nevarnost za okolje predstavlja izpiranje težkih kovin iz odpadka v tla in naprej v podtalnico. Odpadki od zgorevanja premoga se lahko odlagajo, lahko se uporabijo kot dodatek v proizvodnji cementa, za utrjevanje cest ali nasipov, itd. Tudi če se odpadke koristno porabi (gradbeni material), lahko pride do izpiranja težkih kovin in onesnaženja podtalnice. Ta potencialna okoljska nevarnost mora biti v prihodnje še podrobno raziskana.

V Sloveniji so leta 2007 delovale tri termoelektrarne na premog, termoelektrarna Šoštanj (TEŠ), termoelektrarna Trbovlje (TET) ter termoelektrarna – toplarna Ljubljana (TE-TOL). TEŠ za gorivo uporablja domači lignit, TET domači rjavi premog, TE-TOL pa uvožen rjavi premog. Domača premoga sta manj kakovostna, s kurilnimi vrednostmi med 10 in 12 MJ/kg, z visoko vsebnostjo žvepla (1,4 % do 2,5 %) in visokim deležem pepela, uvožen premog pa je kakovosten, s kurilno vrednostjo okoli 18 MJ/kg ter nizkim deležem pepela in žvepla (0,1 %). Med elektrarnami je daleč največja TEŠ, ki je leta 2007 na generatorju proizvedla 4.268 GWh oziroma 78 % električne energije iz termoelektrarn na premog. Poraba premoga znaša približno 4 mio. ton lignita letno. V TET je bilo leta 2007 proizvedeno 749 GWh električne energije, kar predstavlja 14 %, poraba premoga pa je znašala skoraj 600 kt. V TE-TOL je bilo za 485 GWh električne energije leta 2007 porabljenih 445 kt premoga. V TEŠ sta za čiščenje SO₂ iz dimnih plinov inštalirani dve razžvepljevalni napravi na največjih blokih, v TET pa je bila razžvepljevalna naprava inštalirana leta 2005. Zgoraj navedena dejstva lepo razložijo deleže različnih virov v odpadkih od premoga. Daleč največji vir je bil leta 2007 TEŠ (78 %), sledi TET z 21 %. TE-TOL je prispeval zgolj 1 %.

Med vrstami odpadka prevladuje elektrofiltrski pepel, ki je leta 2007 predstavljal 50 %, sledi sadra (produkt razžvepljevanja dimnih plinov) s 36 % in žlindra s 14 %.

V obdobju 2002-2007 se je skupna količina odpadkov zmanjšala za 13,5 %. Največje zmanjšanje količine je opazno v letu 2005, ko se je količina odpadkov iz TEŠ glede na leto 2004 zmanjšala za 12 %. V letu 2006 se je skupna količina odpadkov rahlo povečala, v letu 2007 pa zopet znižala. Povečanje količine odpadkov iz termoelektrarn na premog v letu 2006 je posledica celoletnega delovanja naprave za razžvepljevanje dimnih plinov v termoelektrarni Trbovlje, kar je lepo vidno iz slike. Količina odpadkov iz termoelektrarne Šoštanj se je v obdobju 2005-2007 znižala za 6,4 %, kar je posledica boljše kakovosti goriva.

Pri ravnanju z odpadki močno prevladuje raba odpadkov za polnilni material v rudnikih. To je posledica tega, da se večji del odpadkov iz TEŠ (leta 2007 88 %) uporabi za pripravo stabilizata, ki se potem uporabi za utrjevanje ugreznin rudnika Velenje. Preostanek odpadkov (del pepela in sadre) v TEŠ prodajo za nadaljnjo uporabo v proizvodnji betona in cementa. V TET je bilo leta 2007 62 % odpadkov odloženih na deponijo Prapretno, preostanek odpadkov pa je bil prodan za uporabo kot polnilni material v rudniku Hrastnik oziroma za nadaljnjo uporabo v pripravi betona. Celotna količina odpadkov iz TE-TOL se odloži na odlagališču Barje, kjer se jih uporablja za utrjevanje terena. V skupni količini odpadkov delež odloženih predstavlja 14 %, delež uporabljenih v rudnikih 69 % in delež nadaljnje uporabe v cementu in betonu 17 %.

V zadnjih treh letih je opažen trend povečevanja deleža odloženih odpadkov, vendar je to posledica zmanjševanja odpadkov iz Šoštanja, kjer se jih večina uporabi kot polnilo v rudniku, in povečevanja odpadkov iz Trbovelj, kjer se jih večina odloži na odlagališči Prapretno.

V prihodnje se pričakuje zmanjšanje količine odpadkov, saj se bo ob tehnološki prenovi sektorja transformacije poraba premoga zaradi zamenjave z zemeljskim plinom zmanjšala (TET in delno TE-TOL).

Odlaganje in ravnanje z odpadki od zgorevanja premoga je urejeno z zakonodajo, ki pokriva področje odpadkov. Najpomembnejša dokumenta sta: Uredba o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08), ki določa klasifikacijski seznam odpadkov in nevarnih odpadkov ter obvezna ravnanja z njimi in druge pogoje za zbiranje in prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, ter Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur.l. RS, št. 32/06, 98/07, 62/08). Na količine odpadkov posredno preko pritiska na zmanjšanje porabe premoga vpliva okoljska zakonodaja in inštrumenti za zmanjšanje emisij snovi v zrak, npr. Kjotski protokol, Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 24/05), vzpostavitev sistema trgovanja s pravicami do emisij CO₂, itd.