Kazalec prikazuje količine odpadkov od zgorevanja premoga po vrsti (sadra, elektrofiltrski pepel, žlindra) in viru (TE-TOL, TET, TEŠ) odpadka, pa tudi njihovo nadaljnjo rabo.

Količina odpadkov od zgorevanja premoga v proizvodnji energije je dober kazalec za porabo premoga, njegovo kakovost ter za stopnjo rabe čistilnih naprav za dimne pline. Njihov okoljski vpliv je odvisen od vsebnosti težkih kovin v premogu. Glavno nevarnost za okolje predstavlja izpiranje težkih kovin iz odpadka v tla in naprej v podtalnico. Odpadke od zgorevanja premoga je možno odložiti, uporabiti kot dodatek v proizvodnji cementa, za utrjevanje cest ali nasipov, itd. Tudi če odpadke koristno porabijo (gradbeni material), lahko pride do izpiranja težkih kovin in onesnaženja podtalnice. Ta potencialna okoljska nevarnost mora biti v prihodnje še podrobno raziskana.

V Sloveniji so leta 2008 delovale tri termoelektrarne na premog, termoelektrarna Šoštanj (TEŠ), termoelektrarna Trbovlje (TET) ter termoelektrarna – toplarna Ljubljana (TE-TOL). TEŠ za gorivo uporablja domači lignit, TET domači rjavi premog, lignit in uvožen češki premog, TE-TOL pa uvožen indonezijski rjavi premog. Domača premoga sta manj kakovostna, s kurilnimi vrednostmi med 10 in 12 MJ/kg, z visoko vsebnostjo žvepla (1,4 do 2,5 %) in visokim deležem pepela, uvožen indonezijski premog pa je zelo kakovosten, s kurilno vrednostjo okoli 18 MJ/kg ter nizkim deležem pepela in žvepla (0,1 %). Uvožen češki premog je prav tako kakovostnejši od domačega, saj ima višjo kurilnost (okoli 16 MJ/kg). Med elektrarnami je daleč največja TEŠ, ki je leta 2008 za proizvodnjo električne energije porabila 4.037 kt premoga. V TET je poraba premoga znašala 563 kt, v TE-TOL pa 460 kt. V TEŠ sta za čiščenje SO₂ iz dimnih plinov inštalirani dve razžveplalni napravi na največjih blokih, v TET pa je bila razžveplalna naprava inštalirana leta 2005. Zgoraj navedena dejstva lepo razložijo deleže različnih virov v odpadkih od premoga. Daleč največji vir je bil leta 2008 TEŠ (83 %), sledi TET s 16 %. TE-TOL je prispeval zgolj 1 %.

Med vrstami odpadka prevladuje elektrofiltrski pepel, ki je leta 2008 predstavljal 50 %, sledi sadra (produkt razžveplanja dimnih plinov) z 38 % in žlindra z 12 %.

V obdobju 2002-2008 se je skupna količina odpadkov zmanjšala za 6,5 %. Največje zmanjšanje količine je opazno v letu 2005, ko se je količina odpadkov iz TEŠ glede na leto 2004 zmanjšala za 12 %. V letu 2006 se je skupna količina odpadkov rahlo povečala, v letu 2007 znižala, leta 2008 pa zopet povečala. Za povečanje količine odpadkov je krivo povečanje v TEŠ, medtem ko se je v TET zaradi uporabe boljšega premoga količina zmanjšala. Višje količine odpadkov v TEŠ so posledica slabšega goriva (delež pepela v premogu je leta 2007 znašal 13,7 %, leta 2008 pa 14,9 %).

Pri ravnanju z odpadki močno prevladuje raba odpadkov za polnilni material v rudnikih. To je posledica tega, da se večji del odpadkov iz TEŠ (leta 2008 90 %) uporabi za pripravo stabilizata, ki je namenjen utrjevanju ugreznin rudnika Velenje. Preostanek odpadkov (del pepela in sadre) v TEŠ prodajo za nadaljnjo uporabo v proizvodnji betona in cementa. V TET je bilo leta 2008 40 % odpadkov odloženih na deponijo Prapretno, preostanek odpadkov pa je bil prodan za uporabo kot polnilni material v rudniku Hrastnik oziroma za nadaljnjo uporabo v pripravi betona. Celotna količina odpadkov iz TE-TOL se odloži na odlagališču Barje, kjer jih uporabljajo za utrjevanje terena. V skupni količini odpadkov delež odloženih predstavlja 7 %, delež uporabljenih v rudnikih 75 % in delež nadaljnje uporabe v cementu in betonu 18 %.

V prihodnje se pričakuje zmanjšanje količine odpadkov, saj se bo ob tehnološki prenovi sektorja transformacije poraba premoga zaradi zamenjave z zemeljskim plinom zmanjšala (TET in delno TE-TOL).
Odlaganje in ravnanje z odpadki od zgorevanja premoga je urejeno z zakonodajo, ki pokriva področje odpadkov. Najpomembnejša dokumenta sta: Uredba o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08), ki določa klasifikacijski seznam odpadkov in nevarnih odpadkov ter obvezna ravnanja z njimi in druge pogoje za zbiranje in prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, ter Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur.l. RS, št. 32/06, 98/07, 62/08). Na količine odpadkov posredno preko pritiska na zmanjšanje porabe premoga vpliva okoljska zakonodaja in inštrumenti za zmanjšanje emisij snovi v zrak, npr. Kjotski protokol, Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 24/05), vzpostavitev sistema trgovanja s pravicami do emisij CO₂, itd.