Kazalec prikazuje količine odpadkov od zgorevanja premoga po tipu in viru odpadka. Poleg tega je prikazana nadaljnja raba odpadkov. Uporabljena je klasifikacija Agencije RS za okolje, ki podatke o odpadkih zbira. V kazalcu so zajeti odpadki iz naslednjih klasifikacijskih skupin : 100101 pepel, žlindra in kotlovski prah (razen kotlovskega prahu iz 100104), 100102 elektrofiltrski pepel iz kurilnih naprav na premog, 100105 trdni odpadki iz razžvepljevanja dimnih plinov na osnovi kalcijevih spojin, 100107 mulji (tudi blato in gošča) iz razžvepljevanja dimnih plinov na osnovi kalcijevih spojin. Vzporedne kategorije po EEA so: 100101 – žlindra (»boiler slag«), 100102 – pepel (»fly and bottom ash«), 100105 in 100107 – sadra (»solid sulphur residues (flue gas desulphurisation gypsum)«)

Količina odpadkov od zgorevanja premoga v proizvodnji energije je dober kazalec za porabo premoga, njegovo kakovost ter za stopnjo rabe čistilnih naprav za dimne pline. Njihov okoljski vpliv je odvisen od vsebnosti težkih kovin v premogu. Glavno nevarnost za okolje predstavlja izpiranje težkih kovin iz odpadka v tla in naprej v podtalnico. Odpadki od zgorevanja premoga se lahko odlagajo, lahko se uporabijo kot dodatek v proizvodnji cementa, za utrjevanje cest ali nasipov, itd. Tudi če se odpadke koristno porabi (gradbeni material), lahko pride do izpiranja težkih kovin in onesnaženja podtalnice. Ta potencialna okoljska nevarnost mora biti v prihodnje še podrobno raziskana.

V Sloveniji so leta 2002 delovale tri termoelektrarne oz. termoelektrarne toplarne na premog, termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) s petimi bloki, termoelektrarna Trbovlje (TET) z enim blokom ter termoelektrarna – toplarna Ljubljana (TE-TOL) s tremi manjšimi bloki. Do leta 2015 se je situacija precej spremenila. Na lokaciji TEŠ so leta 2015 delovali trije bloki, blok 4, ki od 29.2.2016 obratuje skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem, kar mu omogoča obratovanje 17.500 ur do 31.12.2023, blok 5, ki je leta 2015 začasno prenehal obratovati (do revitalizacije, ki mu bo podaljšala obratovanje do leta 2030) in nov blok 6, ki je od 28.5.2015 poskusno obratoval. Bloki 1-3 so bili v vmesnem obdobju ugasnjeni (2010-2014). Termoelektrarna Trbovlje je novembra 2014 prenehala obratovati, TE-TOL pa obratuje s tremi bloki enako kot leta 2002, pri čemer je bil leta 2008 del premoga nadomeščen z lesno biomaso. TEŠ za gorivo uporablja domači lignit, TE-TOL uvožen indonezijski rjavi premog, TET je uporabljal domači rjavi premog, lignit in uvožen češki premog,. Domača premoga sta manj kakovostna, s kurilnimi vrednostmi med 10 in 12 MJ/kg, z visoko vsebnostjo žvepla (1,4 do 2,5 %) in visokim deležem pepela, uvožen indonezijski premog pa je zelo kakovosten, s kurilno vrednostjo okoli 18 MJ/kg ter nizkim deležem pepela in žvepla (0,1 %). Uvožen češki premog je prav tako kakovostnejši od domačega, saj ima višjo kurilnost (okoli 16 MJ/kg). Med elektrarnami je daleč največja TEŠ, ki je leta 2002 za proizvodnjo električne energije porabila 4.344 kt premoga, leta 2015 pa 3.182 kt. V TET je poraba premoga leta 2002 znašala 659 kt, v TE-TOL pa leta 2002 445 kt, leta 2015 pa 325 kt. V TEŠ so za čiščenje SO₂ iz dimnih plinov inštalirane razžveplalne naprave na vseh blokih, v TET pa je bila razžveplalna naprava inštalirana leta 2005. Zgoraj navedena dejstva lepo razložijo deleže različnih virov v odpadkih od premoga. Daleč največji vir je bil leta 2002 TEŠ (84 %), sledi TET z 16 %. TE-TOL je prispeval zgolj 1 %. Leta 2015 je delež TEŠ-a 98 %, TE-TOL pa predstavlja 2 %.

Med vrstami odpadka prevladuje elektrofiltrski pepel, ki v vseh letih predstavlja približno 55 %, sledi sadra (produkt razžveplanja dimnih plinov) z dobrimi 30 % in žlindra z dobrimi 10 %.

V obdobju 2002-2015 se je skupna količina odpadkov zmanjšala za 46,1 %, s 1.350 kt na 728 kt. Največje zmanjšanje količine je opazno v letih 2012-2014 in v letu 2005. V letu 2005 se je količina odpadkov iz TEŠ glede na leto 2004 zmanjšala za 12 % v glavnem zaradi manjše porabe premoga. V kasnejših letih se je rahlo izboljšala kakovost lignita, zato kljub povečanju porabe ni prišlo do velikega povečanja odpadkov. Leta 2012 se začne količina odpadkov opazno zmanjševati, kot posledica manjše proizvodnje v TET zaradi neugodnih razmer na trgu z električno energijo in TEŠ zaradi tehničnih težav na blokih 3 in 4. Leta 2013 je na obratovanje termoelektrarn TEŠ in TET močno vplivala izrazito dobra hidrologija, še vedno neugodne razmere na trgu z električno energijo in zopet tudi tehnične težave na blokih 3 in 4 TEŠ. Minimum pri odpadkih je bil dosežen leta 2014, ko je v TEŠ potekala gradnja bloka 6, poleg tega so bile težave z dobavo premoga, TET pa je šla v likvidacijo. Leta 2014 je bila količina odpadkov iz zgorevanja premoga s 567 kt za 58 % nižja kot leta 2002. Leta 2015 se je količina glede na predhodno leto povečala zaradi pričetka obratovanja bloka 6, ki pa bo zaradi boljšega izkoristka na enoto proizvedene električne energije proizvedel veliko manj odpadkov.

Pri ravnanju z odpadki močno prevladuje raba odpadkov za polnilni material v rudnikih. To je posledica tega, da se večji del odpadkov iz TEŠ uporabi za pripravo stabilizata, ki je namenjen utrjevanju ugreznin rudnika Velenje. Preostanek odpadkov (del pepela in sadre) v TEŠ prodajo za nadaljnjo uporabo v proizvodnji betona in cementa. V TET je bila slaba polovica odpadkov odloženih na deponijo Prapretno, preostanek odpadkov pa je bil prodan za uporabo kot polnilni material v rudniku Hrastnik oziroma za nadaljnjo uporabo v pripravi betona. Celotna količina odpadkov iz TE-TOL se odloži na odlagališču Barje, kjer jih uporabljajo za utrjevanje terena. Delež odloženih odpadkov se je od leta 2002 do leta 2015 zmanjšal s 13 % na 2 % zaradi prenehanja obratovanja TET, medtem ko se je povečala uporaba odpadkov kot polnilni material s 87 % na 94 %. Leta 2015 se je 5 % odpadkov uporabilo za pripravo cementa oz. betona, leta 2002 pa 0 %.

Odlaganje in ravnanje z odpadki od zgorevanja premoga je urejeno z zakonodajo, ki pokriva področje odpadkov. Najpomembnejša dokumenta sta: Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15), ki določa klasifikacijski seznam odpadkov in nevarnih odpadkov ter obvezna ravnanja z njimi in druge pogoje za zbiranje in prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, ter Uredba o odlagališčih odpadkov (Ur.l. RS, št. 10/14, 54/15, 36/16), ki ureja odlaganje odpadkov. Na količine odpadkov posredno preko pritiska na zmanjšanje porabe premoga vpliva okoljska zakonodaja in inštrumenti za zmanjšanje emisij snovi v zrak: zmanjševanje kvot v sistemu trgovanja s pravicami do emisij TGP, Direktiva o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (2016/2284), Uredba o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 103/15), itd.