KAZALCI OKOLJA

Key message
Neutral

In Slovenia, between 2012 and 2022, 1 to 3 waterborne outbreaks were reported annually, except in the years 2015 and 2017–2020, when no outbreaks were reported. In individual outbreaks, between 3 and 355 cases were reported. In about half of these outbreaks, the causative agent was not identified. Confirmed causative agents included Cryptosporidium parvum, Escherichia coli, rotavirus, norovirus, Bacillus cereus, Campylobacter jejuni, Salmonella Typhimurium, and Francisella tularensis. Notably, in 2021, an outbreak caused by the rare bacterium Francisella tularensis occurred in the Primorska region, and in 2022, an outbreak in the Savinja region was caused by the norovirus genotype GII.6.


Charts

Figure ZD04-1: Number of waterborne disease outbreaks associated with contaminated drinking water, Slovenia, 2012-2022
Sources:

Source: NIJZ, 2012–2022, (17.5.2024)

Show data
Celje[No.] Koper[No.] Kranj[No.] Ljubljana[No.] Maribor[No.] Murska Sobota[No.] Nova Gorica[No.] Novo mesto[No.] R/K[No.] Total[No.]
2012 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1
2013 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1
2014 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1
2015 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2016 0 0 0 1 0 0 0 0 1 2
2017 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2018 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2019 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2020 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2021 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1
2022 1 0 0 0 0 0 0 0 1
Figure ZD04-2: Number of cases in waterborne disease outbreaks, Slovenia, 2012-2022
Sources:

NIJZ, 2012–2022, (17.05.2024)

Show data
Celje[No.] Koper[No.] Kranj[No.] Ljubljana[No.] Maribor[No.] Murska Sobota[No.] Nova Gorica[No.] Novo mesto[No.] Ravne na Kor.[No.] Total[No.]
2012 0 0 0 44 0 0 0 0 0 44
2013 0 0 9 0 0 0 0 0 0 9
2014 0 0 0 5 0 0 0 0 0 5
2015 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2016 0 0 0 50 0 0 0 0 355 405
2017 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2018 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2019 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2020 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2021 0 0 0 0 0 0 3 0 0 3
2022 94 0 0 0 0 0 0 0 94
Figure ZD04-3: Percentage of all gastrointestinal illnesses (GI) where etiologic agent was not identified, among all reported GI and percentage of all gastrointestinal illness (GI) where etiologic agent was not identified, among all reported communicable diseases, Slovenia, 2011-2019
Sources:

Računalniški program SURVIVAL, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), 2009 – 2019, (november 2020)

Show data
Percentage of infectious diarrhoea (ICD10: A09, A04.9, A05.9, A08.4) with unconfirmed agent to all reported infectious diarrhoea[%] Percentage of infectious diarrhoea (ICD10: A09, A04.9, A05.9, A08.4) with unconfirmed agent to all reported contagious infectious diarrhoea[%]
2012 72.90 20.40
2013 70.30 19.70
2014 70.50 21.90
2015 66 25
2016 63.50 23.30
2017 65 24.70
2018 0 0
2019 0 0
Figure ZD04-4: Number of waterborne disease outbreaks in some EU countries, 2008-2013
Sources:

ENHIS (1. 12. 2015)

Show data
2008[No.] 2009[No.] 2010[No.] 2011[No.] 2012[No.] 2013[No.] 2008-2013[No.]
Austria 1 1
Belgium 1 1 2
Denmark 1 2 1 4
Finland 1 1 6 2 2 12
France 3 4 1 8
Greece 1 2 3
Hungary 1 1
Ireland 3 4 1 3 11 2 24
Poland 1 3 4
Slovenia 1 1 3 1 1 7
Spain 2 2 4
Sweden 1 2 5 1 9
United Kingdom 1 1 2
Figure ZD04-5: Number of waterborne disease outbreaks in some EU countries, 2008-2013
Sources:

ECDC, EFSA (1. 11. 2015)

Show data
2008[No.] 2009[No.] 2010[No.] 2011[No.] 2012[No.] 2013[No.] 2008-2013[No.]
Austria 2 2
Belgium 3000 64 3064
Denmark 500 800 183 1483
Finland 191 17 78 245 214 745
France 26 45 6 77
Greece 60 631 691
Hunagry 597 597
Ireland 14 8 50 25 54 26 177
Poland 6 67 73
Slovenia 170 52 263 44 9 538
Spain 10 18 28
Sweden 2000 177 13755 20000 35932
United Kingdom 44 39 83

Methodology

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022 do 2027.
 

Izvorna baza podatkov: Podatki o hidričnih izbruhih v Sloveniji se sprotno rutinsko zbirajo že več desetletij. Od leta 1990 se zbirajo v računalniškem programu SURVIVAL. Podatki za kazalec so vzeti iz računalniškega programa SURVIVAL in letnih poročil prijav hidričnih izbruhov, vse na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), za obdobje 20011–2022.
 

Skrbnik podatkov: Skrbnik zbirke podatkov je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Center za nalezljive bolezni (CNB).
Datum zajema podatkov: oktober 2023
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Ur. l. RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP in 142/20), ki določa, da je treba nalezljive bolezni iz predpisanega seznama obvezno prijavljati in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Uradni list RS, št. 16/99 in 58/17), ki določa režim prijave.
Poročila se objavijo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje - NIJZ (do leta 2014 Inštitut za varovanje zdravja - IVZ), pošiljajo pa se tudi zdravstvenim ustanovam v Sloveniji. Poročila prikazujejo število prijav izbruhov nalezljivih bolezni in zbolelih oseb ter incidenco na 100.000 prebivalcev. Prijave zajemajo celotno državo, po območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Metodologija obdelave podatkov: NIJZ, Center za nalezljive bolezni (CNB), ki podatke objavlja v letnih poročilih.
Informacija o kakovosti:
• Prednosti in slabosti:
Prednosti: Obvezno prijavljanje, zgodnje odkrivanje in hitro ukrepanje.
Slabosti: Ne zazna se vseh izbruhov. Diagnostika hidričnih izbruhov sloni na kazalcih fekalnega onesnaženja, medtem ko povzročitelje črevesnih okužb, ki se prenašajo z vodo, v vodi težje dokažemo.
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (Nevestno prijavljanje)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

 

Podatki za Evropo:

Izvorna baza podatkov oz. vir: ECDC, Water borne diseases

Skrbnik podatkov: ECDC, EFSA.
Datum zajema podatkov za kazalec: 2024
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo na letni ravni. Vse države so uporabile rutinsko poročanje - sisteme stalnega spremljanja, ki vključujejo periodično - letno poročanje. Zajeti so podatki za obdobje 2022. Geografsko so zajete države EU.

Metodologija obdelave podatkov: Uporabljen je podatek o številu hidričnih izbruhov ter o številu zbolelih v hidričnih izbruhih v posameznih letih.
Informacije o kakovosti:
• Prednosti in slabosti:
Prednosti: V večini držav je pojav hidričnih izbruhov vključen v splošni sistem spremljanja nalezljivih bolezni.
Slabosti: Podatek pridobljen na majhnem vzorcu.
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1