KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Izpusti glavnih onesnaževal zraka iz prometa se zmanjšujejo, vendar promet, zlasti cestni, ostaja najpomembnejši onesnaževalec zraka. Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje so se v obdobju 1990-2010 zmanjšali za 38 %, izpusti predhodnikov ozona za 55 %, izpusti delcev v obdobju 2000-2010 pa za 8 %.


Kazalec prikazuje izpuste onesnaževal zraka iz prometa, ki povzročajo zakisovanje, izpuste predhodnikov ozona ter izpuste trdnih delcev. Zajema vse vrste prometa, cestni promet, železniški promet, letalski promet, promet plovil in ostali necestni promet. Prikazana je tudi struktura izpustov po posameznih snoveh.

Med snovi, ki povzročajo zakisovanje prištevamo: žveplov dioksid (SO2), dušikove okside (NOx) in amoniak (NH3).

Predhodnik ozona je snov, ki prispeva k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona. Med predhodnike ozona prištevamo: dušikove okside (NOx), ogljikov monoksid (CO), metan (CH4) in nemetanske ogljikovodike (NMVOC).

Izpuste trdnih delcev delimo na primarne trdne delce PM10 in sekundarne trdne delce PM10. Primarni trdni delci PM10 so trdni delci s premerom 10 μm ali manj, ki so neposredno izpuščeni v zrak (PM10). Med sekundarne trdne delce PM10 oziroma predhodnike trdnih delcev PM10 pa uvrščamo NOx, SO2 in NH3, ki se kot posledica fotokemičnih reakcij preoblikujejo v trdne delce s premerom 10 μm ali manj.


Grafi

Slika PR08-1: Trend izpustov onesnaževal zraka iz prometa (snovi, ki povzročajo zakisovanje, predhodniki ozona in trdni delci)
Viri: 

Državne emisijske evidence, Arhiv TGP, Agencija RS za okolje; preračuni Institut Jožef Stefan.

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
snovi, ki povzročajo zakisovanje 1000 t ekvivalenta zakisovanja 0.934 0.881 0.888 0.948 1.025 0.882 0.942 0.915 0.779 0.696
predhodniki ozona 1000 t ekvivalenta NMVOC 92.187 88.445 87.817 94.699 98.122 98.583 104.685 96.327 78.173 67.906
delci 1000 t ekvivalenta PM10
snovi, ki povzročajo zakisovanje indeks (1990 = 100) 100 94 95 102 110 95 101 98 83 75
predhodniki ozona indeks (1990 = 100) 100 96 95 103 106 107 114 104 85 74
delci indeks (2000 = 100)
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
snovi, ki povzročajo zakisovanje 1000 t ekvivalenta zakisovanja 0.652 0.654 0.565 0.555 0.543 0.528 0.543 0.545
predhodniki ozona 1000 t ekvivalenta NMVOC 62.253 60.283 55.29 52.541 48.262 46.654 45.451 43.853
delci 1000 t ekvivalenta PM10 25.25 25.103 22.875 22.454 22.109 21.953 22.715 22.833
snovi, ki povzročajo zakisovanje indeks (1990 = 100) 70 70 60 59 58 57 58 58
predhodniki ozona indeks (1990 = 100) 68 65 60 57 52 51 49 48
delci indeks (2000 = 100) 100 99 91 89 88 87 90 90
Slika PR08-2: Struktura izpustov onesnaževal zraka iz prometa leta 2007
Viri: 

Državne emisijske evidence, Arhiv TGP, Agencija RS za okolje; preračuni Institut Jožef Stefan.

Prikaži podatke
delci* predhodniki ozona** plini, ki povzročajo zakisovanje***
NOx 1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***) 19.86 27.54 0.49
PM10 1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***) 2.14
NH3 1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***) 0.51 0.05
SO2 1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***) 0.12 0.01
CO 1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***) 7.33
NMVOC 1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***) 8.97
CH4 1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***) 0.01
Skupaj 1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***) 22.63 43.85 0.54
NOx % 87.76 62.8 90.11
PM10 % 9.45
NH3 % 2.26 8.63
SO2 % 0.52 1.26
CO % 16.71
NMVOC % 20.46
CH4 % 0.03

Cilji

Zmanjšanje nacionalnih izpustov dušikovih oksidov na 45 tisoč ton, žveplovega dioksida na 27 tisoč ton, nemetanskih hlapnih ogljikovodikov na 40 tisoč ton in amoniaka na 20 tisoč ton do leta 2010.


Promet je eden glavnih povzročiteljev izpustov snovi, ki so vzrok za zakisovanje, nastanek ozona in trdnih delcev. Teh izpustov je v Sloveniji in drugih evropskih državah čedalje manj tako, da so bili okoljski cilji za leto 2010 v 2007 že doseženi. Med letoma 1990 in 2007 so se izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje znižali za 42 %, predhodnikov ozona za 52 %. Izpusti trdnih delcev so se glede na leto 2000 znižali za 10 %. V državah EEA-32 so med letoma 1990 in 2006 izpusti snovi iz prometa, ki povzročajo zakisovanje upadli za 34 %, predhodnikov ozona za 47 % in trdnih delcev za 31 %. To je predvsem posledica manjših izpustov iz osebnih vozil ob povečani uporabi katalizatorjev, nižje vsebnosti žvepla v gorivu in obnovi voznega parka. Pričakuje se, da bo delež prometnega sektorja v naslednjih letih še krepkejši zaradi višje stopnje zmanjševanja izpustov v drugih sektorjih (EEA, 2006).

Zakisovanje prsti in vode povzročajo izpusti SOx, NOx in NH3 v atmosfero, njihove naknadne kemične reakcije ter odlaganje in povzročanje škode v ekosistemih, na stavbah in materialih (korozija). Največji delež med plini, ki so krivec za zakisovanje, pripada NOx (90 %), četudi so se njegovi izpusti iz prometa v Sloveniji v obdobju 1990–2007 zmanjšali za 29 %. NOx in NH3 povzročata tudi prekomerno kopičenje dušika v zemlji in vodnih telesih (evtrofikacija).

Ozon v troposferi je proizvod fotokemičnih reakcij, h katerim največ prispevajo njegovi predhodniki, predvsem NMVOC, NOx, CO in CH4. Koncentracije ozona so odvisne predvsem od vremena v pomladnih in poletnih mesecih, zato imajo izrazito letno nihanje. Poleg tega je pomemben prenos koncentracij ozona prek meja. Za Slovenijo, predvsem Primorsko, je njegov izdatni vir Padska nižina, kjer nastajajo večje količine ozona. V Sloveniji je največji vir predhodnikov ozona promet, ki prispeva dobrih 41 %. Med snovmi ima zopet največji delež NOx (63 %). Prizemni (troposferski) ozon škodljivo vpliva na zdravje ljudi in ekosistem. Visoke koncentracije prizemnega ozona pri ljudeh vplivajo na dihalni sistem, zlasti pljuča, v ekosistemu pa vplivajo na zmanjšanje pridelka, povzročajo škodo na listih ter znižujejo odpornost na bolezni. Ozon povzroča tudi poškodbe na plastiki in gumi.

Delci so velik problem v urbanem okolju, in to ne samo pri nas, temveč povsod po Evropi. Vdihavanje trdnih delcev lahko povzroči pogostejše in težje bolezni dihal, kar povečuje možnost prezgodnje smrti. Zlasti so nevarni manjši delci, ki prodrejo globlje v pljuča. Izpusti primarnih in sekundarnih predhodnikov delcev PM10 so vse manjši, predvsem zaradi SO2 kot sekundarnega predhodnika PM10, katerega izpusti iz prometa so se v obdobju 1990–2007 skrčili za 97 %.

Cilje izboljšanja kakovosti zraka opredeljuje evropska zakonodaja (Direktiva 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC)) ter Protokol o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja. Obvladovanje in zmanjševanje izpustov v zrak je tudi cilj Nacionalnega programa varstva okolja (ReNPVO, 2006), ki vsebuje več operativnih programov s to nalogo. Njegov namen je zagotoviti boljšo kakovost zraka s postopnim zmanjševanjem izpustov SO2, NOx, NH3 itd. v zrak. Zaradi manjših izpustov bi bilo posledično manj prizemnega ozona, zakisovanja in evtrofikacije. V programu so poudarjeni tudi cilji na prometnem področju, in sicer povečevanje deleža dizelskega goriva in zmanjševanje porabe bencina. Tako bi dosegli pozitivno zmanjšanje izpustov hlapnih organskih spojin in toplogrednih plinov, a tudi negativno povečanje izpustov trdnih delcev in dušikovih oksidov.


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Protokolu o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja ter Direktivi 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka. Obvladovanje in zmanjševanje izpustov v zrak je tudi cilj Nacionalnega programa varstva okolja 2005-2012.
Izvorna baza podatkov: Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o:
- izpustih onesnaževal zraka, ki se nahajajo na centralnem odložišču poročil (CDR), povzeti iz Državne emisijske evidence,
- toplogrednih plinih, ki so odloženi na centralno odložišče poročil (CDR), povzeti iz Arhiva TGP.
Datum zajema podatkov za kazalec: 23. 12. 2009 - podatki o izpustih onesnaževal zraka; 15. 1. 2010 - podatki o toplogrednih plinih.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje (ARSO), Urad za okolje, Sektor za kakovost zraka – kontaktna oseba: Bojan Rode, Tajda Mekinda-Majaron
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi na podlagi podatkov o aktivnostih (rabi goriv, številu živali, količini odpadkov, industrijski proizvodnji, itd.), kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija je za onesnaževala zraka pripravljena s strani skupine za evidence izpustov in projekcij UNECE/EMEP za TGP pa s strani Medvladnega foruma za spremembo podnebja (IPCC). Ob pripravi novih evidenc se velikokrat popravijo tudi podatki za nazaj.
Metodologija obdelave podatkov: Skupni izpusti so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih snovi. Uporabljene so bile enake uteži kot jih Evropska agencija za okolje uporablja za svoje izračune.
Uteži za prizemni ozon so izračunane na podlagi ocene sposobnosti posamezne snovi, da se iz nje tvori prizemni ozon (»TOFP – Tropospheric Ozone Forming Potential«). Uteži so bile določene v študiji (de Leeuw, 2002) in znašajo: NOx – 1,22; NMVOC – 1,0; CO – 0,11; CH4 – 0,014. Enota je kt NMVOC ekvivalenta.
Skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje, so izračunani z uporabo uteži, ki so izračunane na podlagi ocene potenciala zakisovanja posamezne snovi (»Acid equivalent«). Uteži so bile določene v študiji (de Leeuw, 2002) in znašajo: SO2 – 2/64; NOx – 1/46; NH3 – 1/17. Enota je kt ekvivalenta izpustov, ki povzročajo zakisovanje.
Skupni izpusti trdnih delcev so izračunani z uporabo uteži, ki so določene na podlagi ocen o odlaganju in reakcijah predhodnikov trdnih delcev (de Leeuw, 2002) – faktorji nastanka trdnih delcev (»Aerosol formation factors«) in znašajo: SO2 – 0,54; NOx – 0,88; NH3 – 0,64; PM10 – 1,00. Enota je kt ekvivalenta izpustov PM10.
Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij.
- Zanesljivost: Zanesljivost podatkov za izpuste toplogrednih plinov (CH4) je bila ocenjena za leta 1986, 2002 in 2003. Za absolutne podatke znaša 16 %, 13,1 % in 12 % za trende pa za leti 2002 in 2003 4 % oz 3 %. Zanesljivost emisijskih faktorjev in podatkov o aktivnostih je ocenjena na podlagi ekspertne ocene. Zanesljivost podatkov izpustov onesnaževal zunanjega zraka se med snovmi močno razlikuje. Največja je zanesljivost podatkov za izpuste SO2, saj so izpusti neposredno povezani z vsebnostjo žvepla v gorivu ob čiščenju dimnih plinov pa še od učinkovitosti čistilnih naprav. Veliko bolj nezanesljivi so podatki o izpustih NOx, ker je načinov nastanka izpustov več. Izpusti so odvisni od vsebnosti dušika v gorivu, razmerja med zrakom in gorivom ter od temperature zgorevanja, kar pa je karakteristika kurilnih naprav, s čimer se emisijski faktorji razlikujejo od naprave do naprave. Zanesljivost podatkov za izpuste NH3, je velika, saj so bile ob uporabi dveh različnih metodologij izpusti skoraj enaki.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Primernost: 1
Točnost: 2
Časovna primeljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- Drugo poročilo o izvajanju Operativnega programa zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 za leto 2008. 2009. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.
- Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (OP TGP-01). 2009. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.
- Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012. Uradni list RS, številka 2/2006.
- Slovenia’s National Inventory Report 2009. 2009. Ljubljana, Environmental Agency of the Republic of Slovenia.
- Sporočilo Komisije Evropskemu Svetu in Evropskemu parlamentu – Energetska politika za Evropo {SEC(2007) 12}. 2007. Bruselj, Komisija Evropskih skupnosti.
- TERM 2006 03 EEA32 – Transport emissions of air pollutants (CO, NH3, NOx, NMVOCs, PM10, SOx) by mode. Indicator fact sheet. European Environment Agency.
- Zakon o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (MKPOKSP). Uradni list RS, št 60/2002.


Povezani kazalci


TWITTER