KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Izpusti glavnih onesnaževal zraka iz prometa se zmanjšujejo, vendar promet, zlasti cestni, ostaja najpomembnejši onesnaževalec zraka. Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje so se v obdobju 1990-2010 zmanjšali za 38 %, izpusti predhodnikov ozona za 55 %, izpusti delcev v obdobju 2000-2010 pa za 8 %.


Kazalec prikazuje izpuste onesnaževal zraka iz prometa, ki povzročajo zakisovanje, izpuste predhodnikov ozona ter izpuste trdnih delcev. Zajema vse vrste prometa, cestni promet, železniški promet, letalski promet, promet plovil in ostali necestni promet. Prikazana je tudi struktura izpustov po posameznih snoveh.

Med snovi, ki povzročajo zakisovanje prištevamo: žveplov dioksid (SO2), dušikove okside (NOx) in amoniak (NH3).

Predhodnik ozona je snov, ki prispeva k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona. Med predhodnike ozona prištevamo: dušikove okside (NOx), ogljikov monoksid (CO), metan (CH4) in nemetanske ogljikovodike (NMVOC).

Izpuste trdnih delcev delimo na primarne trdne delce PM10 in sekundarne trdne delce PM10. Primarni trdni delci PM10 so trdni delci s premerom 10 μm ali manj, ki so neposredno izpuščeni v zrak (PM10). Med sekundarne trdne delce PM10 oziroma predhodnike trdnih delcev PM10 pa uvrščamo NOx, SO2 in NH3, ki se kot posledica fotokemičnih reakcij preoblikujejo v trdne delce s premerom 10 μm ali manj.


Grafi

Slika PR08-1: Gibanje izpustov onesnaževal zraka iz prometa (snovi, ki povzročajo zakisovanje, predhodniki ozona in trdni delci)
Viri: 

Airnet, Državne evidence izpustov, Agencija RS za okolje, 2012

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
snovi, ki povzročajo zakisovanje 1000 t ekvivalenta zakisovanja 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1
predhodniki ozona 1000 t ekvivalenta NMVOC 98 89 85 92 95 96 103 95 79 69
delci 1000 t ekvivalenta PM10
snovi, ki povzročajo zakisovanje indeks (1990 = 100) 100 94 90 96 104 89 97 95 81 73
predhodniki ozona indeks (1990 = 100) 100 92 87 94 98 98 105 98 81 70
delci indeks (2000 = 100)
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
snovi, ki povzročajo zakisovanje 1000 t ekvivalenta zakisovanja 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1
predhodniki ozona 1000 t ekvivalenta NMVOC 65 63 60 57 53 50 49 50 55 47
delci 1000 t ekvivalenta PM10 28 29 27 27 27 26 26 29 33 27
snovi, ki povzročajo zakisovanje indeks (1990 = 100) 74 75 66 66 67 62 64 69 79 64
predhodniki ozona indeks (1990 = 100) 67 65 61 59 55 51 50 51 57 48
delci indeks (2000 = 100) 100 101 94 94 96 91 93 101 116 96
2010
snovi, ki povzročajo zakisovanje 1000 t ekvivalenta zakisovanja 1
predhodniki ozona 1000 t ekvivalenta NMVOC 44
delci 1000 t ekvivalenta PM10 26
snovi, ki povzročajo zakisovanje indeks (1990 = 100) 62
predhodniki ozona indeks (1990 = 100) 45
delci indeks (2000 = 100) 92
Slika PR08-2: Struktura izpustov onesnaževal zraka iz prometa leta 2010
Viri: 

Airnet, Državne evidence izpustov, Agencija RS za okolje, 2012

Prikaži podatke
delci* predhodniki ozona** plini, ki povzročajo zakisovanje***
NOx 1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***) 23.92 33.17 0.59
PM10 1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***) 1.84
NH3 1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***) 0.37 0.03
SO2 1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***) 0.03 0
CO 1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***) 4.77
NMVOC 1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***) 6.34
CH4 1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***) 0.01
Skupaj 1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***) 26.17 44.28 0.63
NOx % 91.41 74.9 94.22
PM10 % 7.04
NH3 % 1.43 5.49
SO2 % 0.12 0.29
CO % 10.77
NMVOC % 14.31
CH4 % 0.01

Cilji

Zmanjšanje nacionalnih izpustov dušikovih oksidov na 45 tisoč ton, žveplovega dioksida na 27 tisoč ton, nemetanskih hlapnih ogljikovodikov na 40 tisoč ton in amoniaka na 20 tisoč ton do leta 2010.


Promet je eden glavnih povzročiteljev izpustov snovi, ki so vzrok za zakisovanje, nastanek ozona in trdnih delcev. Pričakuje se, da bo delež prometnega sektorja v naslednjih letih še večji zaradi višje stopnje zmanjševanja izpustov v drugih sektorjih. K izpustom v sektorju promet največ prispeva cestni promet. Za večino onesnaževal je ta delež večji kot 80%. Med letoma 1990 in 2010 so se izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje znižali za 38 %, predhodnikov ozona za 55 %. Izpusti trdnih delcev so se glede na leto 2000 znižali za 8 %. To je predvsem posledica manjših izpustov iz osebnih vozil ob povečani uporabi katalizatorjev, nižje vsebnosti žvepla v gorivu in obnovi voznega parka. V letu 2009 in 2010 je opazen precejšen upad izpustov v primerjavi z letom 2008, kar je odraz gospodarske krize in s tem posledično manjše porabe goriva.

Zakisovanje prsti in vode povzročajo izpusti SOx NOx in NH3 v atmosfero, njihove naknadne kemične reakcije ter odlaganje pa povzročajo škodo na ekosistemih, stavbah ter materialih (korozija). Največji delež med plini, ki so krivec za zakisovanje, pripada NOx (94 %), četudi so se njegovi izpusti iz prometa v obdobju 1990–2010 v Sloveniji zmanjšali za 21 %. NOx in NH3 povzročata tudi prekomerno kopičenje dušika v zemlji in vodnih telesih (evtrofikacija).

Ozon v troposferi je proizvod fotokemičnih reakcij, h katerim največ prispevajo njegovi predhodniki, predvsem NMVOC, NOx, CO in CH4. Koncentracije ozona so odvisne predvsem od vremena v pomladnih in poletnih mesecih, zato imajo izrazito letno nihanje. Poleg tega je pomemben prenos koncentracij ozona prek meja. Za Slovenijo, predvsem Primorsko, je njegov izdatni vir Padska nižina, kjer nastajajo večje količine ozona. V Sloveniji je največji vir predhodnikov ozona promet. Med snovmi ima zopet največji delež NOx (75 %). Prizemni (troposferski) ozon škodljivo vpliva na zdravje ljudi in ekosistemov. Visoke koncentracije prizemnega ozona pri ljudeh vplivajo na dihalni sistem, zlasti pljuča, v ekosistemih pa povzročajo znatne škode na pridelkih. Med drugim ozon vpliva tudi na zmanjšanje pridelka ter zmanjševanje odpornosti na bolezni. Poleg na pridelkih, povzroča povzroča poškodbe tudi na plastiki in gumi.

Delci so velik problem v urbanem okolju, in to ne samo pri nas, temveč povsod po Evropi. Vdihavanje trdnih delcev lahko povzroči pogostejše in težje bolezni dihal, kar povečuje možnost prezgodnje smrti. Zlasti so nevarni manjši delci, ki prodrejo globlje v pljuča. Izpusti primarnih in sekundarnih predhodnikov delcev PM10 so vse manjši, predvsem zaradi zmanjševanja izpustov SO2 kot sekundarnega predhodnika PM10. Izpusti delcev so se v letu 2010 glede na leto 2000 zmanjšali za 98 %. K izpustom delcev največ prispeva NOx (91 %).

Cilje izboljšanja kakovosti zraka opredeljuje evropska zakonodaja (Direktiva 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC)) ter Protokol o zmanjšanju zakisovanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja. Obvladovanje in zmanjševanje izpustov v zrak je tudi cilj Nacionalnega programa varstva okolja (ReNPVO, 2006), ki vsebuje več operativnih programov s to nalogo. Njegov namen je zagotoviti boljšo kakovost zraka s postopnim zmanjševanjem izpustov SO2, NOx, NH3 in NMVOC v zrak. Zaradi manjših izpustov bi bilo posledično manj prizemnega ozona, zakisovanja in evtrofikacije. V programu so poudarjeni tudi cilji na prometnem področju, in sicer povečevanje deleža dizelskega goriva in zmanjševanje porabe bencina. Tako bi dosegli pozitivno zmanjšanje izpustov hlapnih organskih spojin in toplogrednih plinov, a tudi negativno povečanje izpustov trdnih delcev in dušikovih oksidov.


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Protokolu o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja ter Direktivi 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka. Obvladovanje in zmanjševanje izpustov v zrak je tudi cilj Nacionalnega programa varstva okolja 2005-2012.

Izvorna baza podatkov: Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o:
- za izpuste onesnaževal zraka: Airnet, Državne emisijske evidence; EIONET, Centralno odložišče poročil(CDR)
- za toplogredne pline: Airnet, Državne emisijske evidence; EIONET, Centralno odložišče poročil(CDR)

Datum zajema podatkov za kazalec: 20. 9. 2012.

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Urad za varstvo okolja in narave, Sektor za kakovost zraka

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi na podlagi podatkov o aktivnostih (rabi goriv, številu prevoženih kilometrov, vrsti in številu vozil itd.), kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija EMEP/EEA je za onesnaževala zraka pripravljena s strani skupine za evidence izpustov in projekcij (TFEIP), za TGP pa s strani Medvladnega foruma za spremembo podnebja (IPCC). Ob pripravi novih evidenc se velikokrat popravijo tudi podatki za nazaj. Za izračun emisij iz cestnega prometa je bil uporabljen model Copert 4. Zadnji podatki o izpustih so dosegljivi za leto x - 2.

Metodologija obdelave podatkov: Skupni izpusti so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih snovi. Uporabljene so bile enake uteži kot jih Evropska agencija za okolje uporablja za svoje izračune.
Uteži za prizemni ozon so izračunane na podlagi ocene sposobnosti posamezne snovi, da se iz nje tvori prizemni ozon (»TOFP – Tropospheric Ozone Forming Potential«). Uteži so bile določene v študiji (de Leeuw, 2002) in znašajo: NOx – 1,22; NMVOC – 1,0; CO – 0,11; CH4 – 0,014. Enota je kt NMVOC ekvivalenta.
Skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje, so izračunani z uporabo uteži, ki so izračunane na podlagi ocene potenciala zakisovanja posamezne snovi (»Acid equivalent«). Uteži so bile določene v študiji (de Leeuw, 2002) in znašajo: SO2 – 2/64; NOx – 1/46; NH3 – 1/17. Enota je kt ekvivalenta izpustov, ki povzročajo zakisovanje.
Skupni izpusti trdnih delcev so izračunani z uporabo uteži, ki so določene na podlagi ocen o odlaganju in reakcijah predhodnikov trdnih delcev (de Leeuw, 2002) – faktorji nastanka trdnih delcev (»Aerosol formation factors«) in znašajo: SO2 – 0,54; NOx – 0,88; NH3 – 0,64; PM10 – 1,00. Enota je kt ekvivalenta izpustov PM10.
Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij.
- Zanesljivost: Zanesljivost emisijskih faktorjev in podatkov o aktivnostih je ocenjena na podlagi ekspertne ocene. Zanesljivost podatkov izpustov onesnaževal zunanjega zraka se med snovmi močno razlikuje. Največja je zanesljivost podatkov za izpuste SO2, saj so izpusti neposredno povezani z vsebnostjo žvepla v gorivu.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Primernost: 1
Točnost: 2
Časovna primeljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

- Direktiva 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (NEC direktiva)

-
IIR Slovenija, 2012, Informative Inventory Report 2012 for Slovenia: Submission under the UNECE Convention on Longe-range Transboundary Air Pollution, maj 2012

- Kazalec TERM 003 - Transport emissions of air pollutants, Assessment published Jan 2011, Evropska agencija za okolje (povzeto: september 2012)

- Protokol o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja

-
Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012

-
Zakon o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (MKPOKSP), Uradni list RS, št 60/2002


TWITTER