KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Čeprav se izpusti večine glavnih onesnaževal zraka iz prometa zmanjšujejo, postaja ta sektor najpomembnejši onesnaževalec. Promet, posebno cestni, je vse čistejši, vendar je zmanjševanje izpustov v drugih sektorjih učinkovitejše. Narašča predvsem delež prometa pri izpustih plinov, ki povzročajo zakisovanje in tvorijo ozon, ter pri delcih.


Kazalec prikazuje spreminjanje izpustov plinov iz prometa, ki povzročajo zakisovanje (NOx, NH3 in SO2), plinov, ki povzročajo nastanek O3 (CO, NMVOC in NOx), ter delcev (PM10 in PM2.5). Prikazani so tudi deleži plinov po posameznih skupinah onesnaževal iz prometa. Trend izpustov posameznih plinov je prikazan za obdobje 1990–2004.


Grafi

Slika PR08-1: Trend izpustov onesnaževal zraka iz prometa v obdobju 1990–2006 (plini, ki povzročajo zakisovanje, predhodniki ozona in delci)
Viri: 

ARSO, 2008

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
Letni izpusti plinov, ki povzročajo zakisovanje (SO2, NOx in NH3) število 100 94 95 102 110 95 101 98 83 75
Letni izpusti plinov, ki so predhodniki ozona (NMVOC, NOx, CH4 in CO) število 100 96 95 103 106 107 114 104 85 74
Delci število
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Letni izpusti plinov, ki povzročajo zakisovanje (SO2, NOx in NH3) število 75 74 63 63 62 60 66
Letni izpusti plinov, ki so predhodniki ozona (NMVOC, NOx, CH4 in CO) število 70 67 62 59 55 53 54
Delci število 100 98 89 88 87 95
Slika PR08-2: Struktura plinov iz prometa, ki povzročajo zakisovanje (NOx, NH3, SO2), predhodniki ozona (CO, NOx, NMVOC, CH4) in delci (NOx, PM10, NH3, SO2) leta 2006
Viri: 

ARSO, 2008

Prikaži podatke
Delci Predhodniki ozona: Plini, ki povzročajo zakisovanje:
NOx % 88.6 22.6 96.1
PM10 % 7.8 0 0
NH3 % 2.7 0 3
SO2 % 0.9 0 0.9
CO % 0 67.6 0
NMVOC % 0 9 0
CH4 % 0 0.8 0

Cilji

Cilje izboljšanja kakovosti zraka opredeljuje evropska zakonodaja, in sicer Protokol o zmanjšanju zakisovanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja ter Direktiva 2001/81/ES o zgornji meji nacionalnih emisij v zrak za določene snovi (direktiva NEC). Mejne emisije za Slovenijo v direktivi znašajo 27 000 t za žveplov dioksid (SO2), 45 000 t za dušikove okside (NOx), 40 000 t za nemetanske hlapne ogljikovodike (NMVOC) in 20 000 t za amoniak (NH3), doseči pa jih moramo do leta 2010. Obvladovanje in zmanjševanje emisij v zrak je tudi cilj Nacionalnega programa varstva okolja (ReNPVO, 2006), ki vsebuje več operativnih programov s to nalogo. Njegov namen je zagotoviti boljšo kakovost zraka s postopnim zmanjševanjem emisij SO2, NOx, NH3 itd. v zrak. Zaradi manjših izpustov bi bilo posledično manj troposferskega ozona, zakisovanja in evtrofikacije. V programu so poudarjeni tudi cilji na prometnem področju, in sicer povečevanje deleža dizelskega goriva in zmanjševanje porabe bencina. Tako bi dosegli pozitivno zmanjšanje emisij hlapnih organskih spojin in toplogrednih plinov, a tudi negativno povečanje emisij trdnih delcev in dušikovih oksidov.


Promet je eden glavnih povzročiteljev emisij plinov, ki so vzrok za zakisovanje, nastanek ozona in delcev. Teh izpustov je sicer v Sloveniji in drugih evropskih državah čedalje manj, vendar jih bo treba v vseh sektorjih še bolj omejiti, da bi dosegli okoljske cilje, postavljene do leta 2010. V državah EEA32 so med letoma 1990 in 2004 upadle emisije plinov iz prometa, ki povzročajo zakisovanje, za 32 %, predhodnikov ozona za 41 % in delcev za 29 %. To je predvsem posledica manjših izpustov iz osebnih vozil ob povečani uporabi katalizatorjev, nižji vsebnosti žvepla v gorivu in obnovi voznega parka. Pričakuje se, da bo delež prometnega sektorja v naslednjih letih še krepkejši zaradi višje stopnje zmanjševanja izpustov v drugih sektorjih (EEA, 2006). Zakisovanje prsti in vode povzročajo izpusti SOx, NOx in NH3 v atmosfero, njihove naknadne kemične reakcije ter odlaganje in povzročanje škode na ekosistemih in materialih. Največji delež med plini, ki so krivec za zakisovanje, pripada NOx (91 %), četudi so se njegove emisije iz prometa v Sloveniji v obdobju 1990–2006 zmanjšale za 19 %. Ozon v troposferi je proizvod fotokemičnih reakcij, h katerim največ prispevajo njegovi predhodniki, predvsem NMVOC, NOx, CO in CH4. Koncentracije ozona so odvisne predvsem od vremena v pomladnih in poletnih mesecih, zato imajo izrazito letno nihanje. Poleg tega je pomemben prenos koncentracij ozona prek meja. Za Slovenijo, predvsem Primorsko, je njegov izdatni vir Padska nižina, kjer nastajajo večje količine ozona. V Sloveniji je najmočnejši vir predhodnikov ozona promet, ki prispeva približno dve tretjini izpustov. Od predhodnikov ozona prispeva največji delež k onesnaževanju iz prometa NOx (63 %). Delci so velik problem v urbanem okolju, in to ne samo pri nas, temveč povsod po Evropi. Izpusti primarnih in sekundarnih predhodnikov delcev PM10 so vse manjši, predvsem zaradi SO2 kot sekundarnega predhodnika PM10, katerega emisije iz prometa so se v obdobju 1990–2006 skrčile za 97 %.


Seznam uporabljenih virov

  • ARSO, 2008: Državne emisijske evidence. Agencija RS za okolje, Ljubljana.
  • EEA, 2006: TERM 2006 03 EEA32 – Transport emissions of air pollutants (CO, NH3, NOx, NMVOCs, PM10, SOx) by mode. Indicator fact sheet. European Environment Agency
  • ReNPVO, 2006: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012. Uradni list RS, številka 2/2006.

  • Povezani kazalci


    TWITTER