Leta 2023 je bilo na sisteme obdelave komunalnih odpadnih voda s sekundarno ali terciarno stopnjo čiščenja, ki ne povzročajo izpustov TGP, priključenih 65 % prebivalcev. Glede na leto prej se je delež minimalno zvišal. Glede na leto 2017 se je delež zvišal za 3,5 odstotne točke.

V letu 2023 se je delež OVE v prometu, po občutnem padcu v letu 2022, ponovno povečal in je znašal 10 %. S tem je za neobvezujočim ciljem za leto 2023 iz Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) zaostal za 0,7 odstotnih točk.

Od leta 2012 do leta 2023 se je inštalirana moč naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE povečala za 78,5 %. Skoraj dve tretjini tega povečanja, 51,2 %, sta bili doseženi v zadnjih štirih letih. Kazalnik je trenutno na trajektoriji doseganja indikativnih ciljev do leta 2030, zastavljenih v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN).

Energetska učinkovitost v industriji se je v obdobju 2005–2023 opazno izboljšala, saj je bila leta 2023 za 43 % višja kot leta 2005. Največ so k izboljšanju prispevale panoge kemična industrija, proizvodnja strojev in naprav, neželezne kovine, proizvodnja paprija, najmanj pa jekla in nekovinskih mineralnih izdelkov.

Slovenija je v zadnjem desetletju močno izboljšala indeks eko-inovacij, predvsem zaradi rasti znanstvenih publikacij, vendar še vedno ostaja nekoliko pod povprečjem EU, saj se je zmanjšalo število patentov in izvoz okoljskega blaga ter storitev. Kljub napredku je razkorak z EU v letu 2024 predstavljal 4,7 %.

Indeks vključuje 12 kazalnikov iz petih tematskih področij. Slovenija je uvrščena v skupino povprečnih izvajalcev eko-inovacij. Ciljna vrednost za Slovenijo ni zastavljena.