V letu 2023 so bili neto izpusti v Evropski skupnosti 8,9 % nižji kot v letu 2022 in 37,3 % nižji kot v letu 1990. Slovenski izpusti brez LULUCF so se v letu 2023, glede na leto 2022, znižali za 4,8 %. Izpusti iz sektorjev izven ETS so bili 4,4 % nižji kot leta 2022 in za 13,6 nižji kot leta 2005.

V letu 2024 smo pričeli podajati kemijsko stanje podzemne vode za daljše šestletno obdobje, skladno s periodiko poročanja v okviru Direktive o vodah. Na podlagi te ocene država sprejme ukrepe za izboljšanje stanja.

Z nitrati je najbolj obremenjena podzemna voda v medzrnskih vodonosnikih, še posebej na področju severovzhodne Slovenije. Podzemna voda v kraških in razpoklinskih vodonosnikih je zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in manjšega deleža kmetijskih površin manj obremenjena z nitrati.

Za obdobje 2008–2024 indeks ptic kmetijske krajine znaša 77,1, indeks travniških vrst ptic v kmetijski krajini pa 58,3. Šestnajstletni trend indeksa ptic kmetijske krajine je zmerni upad, kljub stabilnemu trendu v zadnjih desetih letih.

Temperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja. Porast povprečne letne temperature je najbolj očiten v zadnjih treh desetletjih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo segrevanje ozračja še nadaljevalo. Posledice se bodo odražale v višanju gladine morja (zaradi taljenja ledenikov in toplotnega raztezanja morske vode), višanju vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju ter ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkih (kot so poplave, suše, toča, močan veter), ki bodo vplivali na kakovost našega življenja.