Od 34 vrtcev in 22 osnovnih šol pri nobeni stavbi mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča (55 dB(A)), določena kot priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, ni presežena z vseh strani stavbe. Pri 12 osnovnih šolah in 24 vrtcih je ta mejna vrednost sicer presežena, vsaj na najbolj izpostavljeni fasadi. V šolskem letu 2013/2014 je bilo v mestu Maribor v teh 12 osnovnih šolah 4.097 učencev, v 24 vrtcih pa 2.909 otrok.

Povprečne koncentracije dioksinov in dpPCB so v ribah in morski hrani največje med vsemi živili, sledijo jim živila živalskega izvora. Dolgoročna povprečna izpostavljenost slovenske populacije dioksinom zaradi uživanja rib ne presega tedenskega dopustnega vnosa (TWI), razen pri dojenčkih in malčkih, kar nakazuje na večje zdravstveno tveganje za najranljivejše skupine. Če upoštevamo samo uživalce rib, izpostavljenost dioksinom in PCB presega TWI v vseh starostnih skupinah.

V obdobju 2002-2021 so bili najbolj izpostavljeni ozonu prebivalci Primorske, saj sta merilni postaji v Kopru in Novi Gorici poleti zaznali najvišje koncentracije ozona v zunanjem zraku. Med posameznimi leti opazovanega obdobja so se pojavljale razlike v stopnji izpostavljenosti, ki so posledica meteoroloških pogojev v topli polovici leta in ostalih regionalnih značilnosti.

Koncentracije števila ultra-finih delcev v zunanjem zraku v Ljubljani od maja 2012 do aprila 2014 so bile primerljive s koncentracijami v drugih štirih evropskih mestih. Izpostavljenost ultra-finim delcem v zraku notranjih prostorov je po grobi oceni primerljiva ali celo nekoliko večja od izpostavljenosti ultra-finim delcem v zunanjem zraku.

Onesnažen zrak predstavlja tveganje za zdravje, saj je razlog za pojav bolezni in prezgodnje smrti v Evropi. Onesnaženje z delci PM_2.5 povzroča bolezni dihal, srca in ožilja ter nevrološka in presnovna obolenja. Število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti s PM_2.5 se v Sloveniji in v državah EU od leta 2005 zmanjšuje. V letu 2019 je bilo za Slovenijo ocenjenih 1.409 prezgodnjih smrti, v celotni Evropski Uniji pa 307.000. 

Incidenca malignega mezotelioma se tako v Sloveniji kot drugje po svetu (še vedno) ne zmanjšuje. Glede na dolgo latentno dobo bolezni bo v Sloveniji zlasti pri starejših verjetno še naraščala, pri mlajših pa pričakujemo, da bo pričela padati. Iz delovnega in bivalnega okolja še nismo odstranili vseh izdelkov iz azbesta, zato dejavnik tveganja za to bolezen še vedno obstaja in to ne samo za delavce, ki poklicno delajo z izdelki in odpadki z azbestom, temveč tudi za ostale.

V Sloveniji so koncentracije celokupnega arzena v krvi, urinu in materinem mleku nizke in primerljive s koncentracijami po svetu. Dolgoročne vsebnosti arzena bo mogoče v bioloških vzorcih spremljati, ko bo vzpostavljen in zagotovljen redni humani biomonitoring na nacionalni ravni.

Koncentracije Pb v krvi, urinu in materinem mleku v Sloveniji so relativno nizke in primerljive s podatki v tuji literaturi, vendar zaradi dokazanih nevrotoksičnih učinkov Pb že pri koncentracijah, nižjih od 50 µg/L krvi, varna meja izpostavljenosti trenutno ne obstaja. V namen vzpostavitve in ohranjanja čim manjše, praktično dosegljive obremenitve ljudi s Pb, je poleg rednega spremljanja smiselno izvajanje ukrepov, s katerimi ciljamo na ogrožene skupine prebivalstva, predvsem otroke in ženske v rodni dobi.

Onesnažen zrak je najpomembnejši okoljski dejavnik tveganja za zdravje ljudi, ki v EU v povprečju vpliva na 400.000 prezgodnjih smrti in Evropejce v povprečju stane več kot 166 milijard EUR letno. Na primeru Ljubljane in Maribora znašajo zunanji stroški onesnaženega zraka skoraj 271 milijonov EUR na letni ravni. Ocena zunanjih stroškov zaradi onesnaženosti zraka iz prometa se nekoliko znižuje in je odvisna od višanja konkurenčnosti javnega prevoza, implementacije ukrepov za omejevanje osebnega prometa na fosilna goriva in elektrifikacije voznega parka v mestih.