Kazalec prikazuje izpostavljenost ultra-finim delcem (nanodelcem) v zunanjem zraku in zraku v notranjih prostorih.

Ultra-fini so majhni delci snovi - veliki od 1 do 100 milijardink metra (10^-9 metrov). Zaradi svoje majhnosti imajo drugačne lastnosti, kot delci enake kemijske sestave, ampak večji. Zaradi spremenjenih lastnosti, imajo lahko taki delci tudi spremenjen vpliv na zdravje.

Ultra-finim delcem smo lahko izpostavljeni z vdihavanjem zunanjega zraka, onesnaženega z delci, Ti lahko vsebujejo tudi različne strupene elemente in spojine. Zrak je lahko z ultra-finimi delci onesnažen zaradi naravnih vzrokov (erupcije vulkanov, erozije) in človeškega delovanja - industrijskih izpustov, prometa, kurišč, varjenja, brušenja, ognjemetov. Ultra-fini delci nastajajo pri termični obdelavi hrane, uporabi različnih električnih aparatov, kajenju, prižiganju sveč, pri kurjenju v kaminih, zaradi uporabe osvežilcev zraka, laserskih printerjev, kar ni splošno znano.   

Epidemiološke študije zraka onesnaženega z ultra-finimi delci so pokazale vplive na respiratorni sistem, kardiovaskularni sistem, živčni in imunski sistem. Študije so pokazale tudi, da obstaja realna možnost škodljivega vpliva na embrionalni razvoj. Posebno tveganje lahko obstaja za otroke, mladostnike, nosečnice in starejše ljudi ter bolnike z boleznimi dihal, boleznimi srca in ožilja ter sladkorne bolnike. Ultra-fini delci so lahko toksični za bakterije, alge, nevretenčarje in ribe ter sesalce.

Izpostavljenost ultra-finim delcem v zunanjem zraku v mestih je zelo odvisna od meteoroloških razmer, konfiguracije mesta in virov onesnaženja: ogrevanja, gostote prometa, ognjemetov, kurjenja kresov, drugih odprtih kurišč (npr. žarov). Z zmanjševanjem prometa, uporabo vozil z nižjimi izpusti, boljšim kroženjem zraka in zmanjševanjem kurjenja biomase ter ognjemetov, se lahko zmanjšajo koncentracije ultra-finih delcev v zunanjem zraku. Rezultati meritev so odvisni od konkretne lokacije (oddaljenosti od ceste, centra mesta, meteoroloških razmer npr. smeri vetra) - bolj kot pri meritvah PM₁₀ in PM_2,5, pa tudi od letnih časov.

Meritve v Ljubljani so pokazale, da je onesnaženost z ultra-finimi delci podobna, kot v drugih mestih, v katerih so v istem obdobju izvajali meritve (Augsburg, Chernivtsi, Dresden, Praga). Povprečne koncentracije števila ultra-finih delcev v zraku Köbenhavna, izmerjene na Ørstedovem inštitutu v Köbenhavnu, so primerljive s koncentracijami, izmerjenimi v Ljubljani (Danska agencija za okolje, 2015). Koncentracije, ki so izmerjene na zelo prometni cesti v Köbenhavnu so bistveno (približno trikrat!) višje. Zato bi bilo zelo koristno meriti koncentracije v Ljubljani na bolj prometno izpostavljenem (bolj onesnaženem) mestu, ter tudi v drugih slovenskih mestih. V Ljubljani je bilo onesnaženje največje pozimi, v Pragi pa nasprotno, poleti. To potrjuje, da na onesnaženje vplivajo zelo različni faktorji. 

Če upoštevamo vrednost mediane za meritve ultra-finih delcev v Ljubljani od maja 2012 do aprila 2014 (5280 delcev/cm³) in dnevni volumen vdihanega zraka za odraslo osebo (20 m³), groba ocena dnevne izpostavljenosti pokaže 10,6 x 10¹⁰ ultra-finih delcev na dan. Če za odrasle osebe upoštevamo telesno težo 70 kg znaša izpostavljenost odraslih oseb 1,5 x 10⁹ ultra-finim delcem/kg telesne teže na dan. Za 1 leto stare otroke bi bila (z upoštevanjem vrednosti izmerjene v Ljubljani in dnevnega volumna vdihanega zraka 30 m³) groba ocena izpostavljenosti 15,8 x 10¹⁰ delcem na dan. Z upoštevanjem telesne teže 11,6 kg pa je izpostavljenost 1 leto starih otrok 1,36 x 10¹⁰ ultra-finih delcev/kg telesne teže dan.  

Če naredimo grobo oceno izpostavljenosti z upoštevanjem dnevne izpostavljenosti ultra-finim delcem, kot so jo izmerili v danskem okolju (3,3 x 10⁵ delcev/cm³ uro) in dnevni volumen vdihanega zraka za odraslo osebo (20 m³), groba ocena dnevne izpostavljenosti pokaže 10,6 x 10¹⁰ ultra-finih delcev na dan. Zato za odrasle osebe z upoštevanjem telesne teže 70 kg znaša izpostavljenost odraslih oseb 3,9 x 10⁹  ultra-finim delcem/kg telesne teže na dan. Za 1 leto stare otroke bi bila dnevna izpostavljenost ultra-finim delcem, kot so jo izmerili v danskem okolju (3,3 x 10⁵ delcev/cm³ uro) ter dnevnega volumna vdihanega zraka za 1 leto starega otroka (30 m³) groba ocena izpostavljenosti 10,6 x 10¹⁰ ultra-finih delcev na dan. Z upoštevanjem telesne teže 11,6 kg pa je izpostavljenost 1 leto starih otrok 3,5 x 10¹⁰ ultra-finih delcev/kg telesne teže dan.  

Ultra-fini delci v zraku zaprtih prostorov nastajajo v različnih koncentracijah pri različnih aktivnostih: likanju, prižiganju sveč, uporabi različnih električnih aparatov (sesalca), pri kuhanju, praženju, kajenju. Izmerjene koncentracije so v razponu od 550 delcev/cm³ zraka (pri likanju brez pare) do 241,5 x 10³ pri gorenju navadnih sveč (Afshari et al., 2005). V različnih zaprtih prostorih potekajo različne aktivnosti, zato je izpostavljenost ultra-finim delcev lahko zelo različna (Bekö et al., 2013). Laserski printerji in fotokopirni stroji lahko sproščajo precejšnje koncentracije delcev v zrak v zaprtih prostorov (do 23,6 x 10³). Razen v domačem okolju in v pisarnah so tudi v restavracijah izmerili visoke vrednosti ultra-finih delcev (v času 27–128 minut so izmerili od 10 x 10³ do 228 x 10³ delcev na cm³; Wallace in Ott, 2011). Izpostavljenost ultra-finim delcem v zraku zaprtih prostorov je tako odvisna od aktivnosti, ki se v prostorih dogajajo, časa, ki ga prebijemo v teh prostorih in od ventilacije.

Izpostavljenost ultra-finim delcem v zraku notranjih prostorov je po grobi oceni primerljiva (celo nekoliko večja) izpostavljenosti ultra-finim delcem iz zunanjega zraka. Ne smemo pozabiti, da gre za oceno pri kateri so prisotne številne negotovosti (izpostavljenost je lahko bistveno manjša in tudi večja, odvisna od aktivnosti v prostoru, ki proizvaja ultra-fine delce, časa, ki ga prebijemo v prostoru, prezračevanja prostora, aktivnosti osebe).

Zaenkrat še ni zakonodaje, ki bi predpisovala mejne koncentracije ultra-finih delcev v zunanjem zraku ali v zraku notranjih prostorov. Predpisane strožje omejitve koncentracij trdnih delcev (fini delci PM₁₀ in PM_2,5) niso primerne za ultra-fine delce, ker ultra-fini delci zaradi majhnosti le malo prispevajo k masni koncentraciji delcev PM₁₀ ali PM_2,5.

Zaradi kompleksnosti meritev, cene in odsotnosti zakonodaje žal v Sloveniji ni na voljo veliko informacij o onesnaženosti zunanjega in notranjega zraka z ultra-finimi delci.