Povprečne koncentracije dioksinov in dpPCB so v ribah in morski hrani največje med vsemi živili, sledijo jim živila živalskega izvora. Dolgoročna povprečna izpostavljenost slovenske populacije dioksinom zaradi uživanja rib ne presega tedenskega dopustnega vnosa (TWI), razen pri dojenčkih in malčkih, kar nakazuje na večje zdravstveno tveganje za najranljivejše skupine. Če upoštevamo samo uživalce rib, izpostavljenost dioksinom in PCB presega TWI v vseh starostnih skupinah. Kljub temu, da je slovenska populacija manj izpostavljena v primerjavi z evropskim povprečjem, je nujno, da proizvajalci živil in pristojni organi aktivno delujejo na zmanjšanju teh onesnaževal v prehranski verigi.
Kazalec prikazuje spremljanje vsebnosti dioksinov in polikloriranih bifenilov v različnih kategorijah živil, zlasti v živilih živalskega izvora. Omenjene snovi spadajo med obstojna organska onesnaževala.
Dioksini in poliklorirani bifenili so lipofilni (topni v maščobah) halogenirani aromatski ogljikovodiki z dvema obročema, kamor uvrščamo poliklorirane dibenzo-p-dioksine (PCDD), poliklorirane dibenzofurane (PCDF) in poliklorirane bifenile (PCB). PCDD in PCDF so ploskovne spojine, katerih strukturno ogrodje je sestavljeno iz dibenzo-p-dioksina ali dibenzofurana. Nastajajo v različnih industrijskih in energetskih procesih, kot so sežiganje odpadkov, metalurški procesi in proizvodnja kemikalij. V odvisnosti od števila in položaja atomov klora obstajajo različne kemijsko sorodne spojine (kongenerji): v skupini PCDD je 75 spojin, v skupini PCDF pa 135 spojin. Število atomov klora in njihova pozicija določata tudi razgradljivost v okolju in strupenost za žive organizme. Zaradi stabilnosti in težje razgradljivosti so prisotni globalno v vseh segmentih okolja (sedimenti, zemlja, zrak, voda, živi organizmi), kjer se kopičijo v prehranski verigi, kar povečuje tveganje za zdravje ljudi.
Poliklorirani bifenili (PCB) so skupina več kot 200 spojin, ki se glede na njihovo strupenost delijo v dve skupini. Manjša skupina 12 spojin s planarno strukturo kaže podobne toksikološke značilnosti kot dioksini in jih označujemo kot »dioksinom podobni PCB, dpPCB« (angl. dl-PCBs), medtem ko so »dioksinom nepodobni PCB« neplanarni zaradi vezave klorovih atomov na orto mestih enega ali obeh obročev. PCB so bili široko uporabljani v industriji; tehnične mešanice so običajno vsebovale substance iz obeh skupin PCB. Kljub prepovedi uporabe konec osemdesetih let prejšnjega stoletja so PCB še vedno prisotni v okolju in se prek prehranske verige vnašajo v organizme. Glavni viri teh onesnaževal so industrijski in energetski procesi, sežiganje odpadkov in starejši industrijski izdelki, ki vsebujejo PCB. Zaradi njihove obstojnosti se ne razgrajujejo hitro, temveč ostajajo v okolju desetletja, kar vodi v njihovo bioakumulacijo in povečano izpostavljenost ljudi, predvsem prek prehranske verige.
Kazalec o obstojnih organskih onesnaževalih, kot so dioksini in dioksinom podobni PCB v ribah in drugi morski hrani, je pomemben z vidika okolja, ker ta onesnaževala kažejo na dolgotrajno onesnaženost ekosistemov. Njihova prisotnost v prehranski verigi ne vpliva le na zdravje ljudi, temveč tudi na biotsko raznovrstnost in stabilnost vodnih ekosistemov, saj se kopičijo v organizmih in povzročajo škodljive učinke na živali in rastline.
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, (2023)
Povprečna koncentracija vsote dioksinov in dpPCB | Povprečna koncentracija vsote dioksinov | Mejna vrednost za vsoto dioksinov (Commission Regulation (EU) 2023/915) | Mejna vrednost za vsoto dioksinov in dpPCB (Commission Regulation (EU) 2023/915 ) | |
---|---|---|---|---|
Modra ozimica (L) | 5,59 | 3,08 | 3,50 | 6,50 |
Konzervirane sardele (EFSA+L) | 3,99 | 0,73 | 3,50 | 6,50 |
Skuša (EFSA+L) | 3,95 | 0,38 | 3,50 | 6,50 |
Orada (SI+EFSA+L) | 3,17 | 0,83 | 3,50 | 6,50 |
Trska (SI+EFSA) | 2,60 | 0,20 | 3,50 | 6,50 |
Ščuka (EFSA) | 2,43 | 0,90 | 3,50 | 6,50 |
Sled (EFSA+L) | 2,42 | 1,32 | 3,50 | 6,50 |
Sardoni (L) | 2,07 | 0,37 | 3,50 | 6,50 |
Brancin (SI+L) | 2,06 | 0,75 | 3,50 | 6,50 |
Kozice in škampi (SI+EFSA+L) | 1,95 | 0,36 | 3,50 | 6,50 |
Som (sladkovodni) (SI+EFSA) | 1,91 | 0,17 | 3,50 | 6,50 |
Sardele in sardel. podob. ribe (SI+EFSA+L) | 1,76 | 0,30 | 3,50 | 6,50 |
Konzervirana skuša (EFSA+L) | 1,29 | 0,43 | 3,50 | 6,50 |
Ribje palčke panirane (EFSA+L) | 1,20 | 0,82 | 3,50 | 6,50 |
Morski list (EFSA+L) | 1,00 | 0,65 | 3,50 | 6,50 |
Konzerviran losos (EFSA) | 0,94 | 0,33 | 3,50 | 6,50 |
Hobotnica (EFSA) | 0,82 | 0,16 | 3,50 | 6,50 |
List (EFSA) | 0,82 | 0,16 | 3,50 | 6,50 |
Modra riba (skakavka) (EFSA) | 0,82 | 0,16 | 3,50 | 6,50 |
Neidentificirane morske ribe (EFSA) | 0,82 | 0,16 | 3,50 | 6,50 |
Oceanski ostriž (EFSA) | 0,82 | 0,16 | 3,50 | 6,50 |
Tilapije (pisani ostriži, sladkovodni) (EFSA+L) | 0,71 | 0,16 | 3,50 | 6,50 |
Losos (SI+EFSA+L) | 0,68 | 0,28 | 3,50 | 6,50 |
Ribja pašteta ali surimi (EFSA) | 0,49 | 0,16 | 3,50 | 6,50 |
Klapavice (SI) | 0,44 | 0,19 | 3,50 | 6,50 |
Lignji (EFSA+L) | 0,42 | 0,12 | 3,50 | 6,50 |
Tuna (SI+EFSA+L) | 0,40 | 0,09 | 3,50 | 6,50 |
Osliči (SI+EFSA+L) | 0,38 | 0,09 | 3,50 | 6,50 |
Postrv (SI) | 0,30 | 0,17 | 3,50 | 6,50 |
Prekajen losos (SI) | 0,28 | 0,17 | 3,50 | 6,50 |
Konzervirana tuna in podobno (SI) | 0,19 | 0,17 | 3,50 | 6,50 |
Sipe (L) | 0,05 | 0,01 | 3,50 | 6,50 |
Aljaški saj (EFSA) | 0,03 | 0,16 | 3,50 | 6,50 |
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in EFSA, (2023)
SI (ribe in druga morska hrana) Dioksini [%] | EU (vsa živila; EFSA, 2018) Dioksini | SI (ribe in druga morska hrana) Vsota dioksinov in dpPCB | EU (vsa živila; EFSA, 2018) Vsota dioksinov in dpPCB | TWI, dopustni tedenski vnos za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB (EFSA, 2018) | Intervali napak | Max - Povprečje (dioksini+dpPCB) | SI dioksini | SI dioksini | SI vsota dioksinov in dpPCB | SI vsota dioksinov in dpPCB | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
DOJENČKI | 1,09 | 2,65 | 3,35 | 5,53 | 2 | 1495 | 2,18 | 0,80 | 0,65 | 2,18 | 1,85 |
MALČKI | 1,20 | 4,45 | 3,49 | 9,73 | 2 | 1921 | 0,91 | 0,62 | 1,99 | 1,57 | |
MLADOSTNIKI | 0,78 | 2,15 | 1,76 | 5,08 | 2 | 9856 | 0,32 | 0,39 | 0,78 | 0,77 | |
ODRASLI | 0,47 | 2,10 | 1,43 | 4,90 | 2 | 764 | 0,26 | 0,22 | 0,87 | 0,66 | |
STAREJŠI | 0,58 | 1,90 | 1,64 | 5,04 | 2 | 935 | 0,35 | 0,30 | 0,74 | 0,70 | |
VSI | 0,79 | 2,21 | 2 | 1508 | 0,24 | 0,32 | 0,57 | 0,70 |
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in EFSA, (2023).
Drugo [%] | Kozice in škampi [%] | Sardele in sardelam podobne ribe [%] | Šcuka [%] | Skuša [%] | Sled [%] | Osliči [%] | Ribja pašteta ali surimi [%] | Ribje palčke panirane [%] | Som (sladkovodni) [%] | Konzervirane sardele [%] | Orada [%] | Postrv [%] | Konzervirana tuna in podobno [%] | Brancin [%] | Lososi [%] | Modra ozimica [%] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
VSI | 25,31 | 4,24 | 4,62 | 5,91 | 6,79 | 11,18 | 41,95 | ||||||||||
STAREJŠI | 13,23 | 7,36 | 12,60 | 6,09 | 6,03 | 4,12 | 50,56 | ||||||||||
ODRASLI | 38,41 | 5,25 | 10,07 | 5,62 | 16,53 | 5,56 | 18,56 | ||||||||||
MLADOSTNIKI | 17,88 | 4,61 | 4,86 | 8,40 | 8,22 | 7,88 | 48,14 | ||||||||||
MALČKI | 18,13 | 4,35 | 6,34 | 4,32 | 5,95 | 21,72 | 39,21 | ||||||||||
DOJENČKI | 10,31 | 4,24 | 4,36 | 12,36 | 12,66 | 11,62 | 44,44 |
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in EFSA, (2023)
Drugo [%] | Ščuka [%] | Konzervirana tune in podobno [%] | Kozice in skampi [%] | Ribja pašteta ali surimi [%] | Posrtrv [%] | Som (sladkovodni) [%] | Sardele in sardelam podobne ribe [%] | Osliči [%] | Orada [%] | Brancin [%] | Konzervirane sardele [%] | Skuša [%] | Losos [%] | Modra ozimica [%] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
VSI | 35,27 | 6,02 | 6,78 | 7,99 | 9,39 | 10,37 | 24,18 | ||||||||
STAREJŠI | 17,87 | 4,12 | 17,01 | 3,23 | 4,03 | 26,16 | 27,58 | ||||||||
ODRASLI | 43,29 | 8,22 | 6,64 | 8,57 | 10,92 | 12,76 | 9,60 | ||||||||
MLADOSTNIKI | 17,80 | 6,75 | 12,43 | 10,23 | 9,70 | 9,34 | 33,76 | ||||||||
MALČKI | 24,04 | 4,94 | 9,80 | 5,51 | 15,36 | 20,36 | 19,99 | ||||||||
DOJENČKI | 14,80 | 14,79 | 8,35 | 16,84 | 11,34 | 10,20 | 23,69 |
Dioksini in PCB so strupene snovi, ki lahko povzročajo škodljive učinke na koži, na imunskem in razmnoževalnem sistemu, pri razvoju zarodka, motijo hormonsko ravnovesje in so rakotvorne. Njihova strupenost povezana s škodljivimi učinki na plodnost, razvoj zarodka in hormonski sistem je bila dolgo časa podcenjena, saj so novejše študije pokazale, da imajo dioksini in nekateri PCB že v nizkih odmerkih in pri bolj občutljivih populacijskih skupinah (nosečnice, dojenčki) lahko pomemben vpliv (WHO, 2019; EC, 2001). V okolju se običajno pojavlja kompleksna mešanica onesnaževal, ki jo sestavljajo PCDD, PCDF, dioksinom podobni PCB (dpPCB) in dioksinom nepodobni PCB.
Zaradi lipofilnosti (topnosti v maščobah) se dioksini in poliklorirani bifenili kopičijo v prehranski verigi (WHO, 2019; EC, 2001). Dioksini in PCB se absorbirajo prek kože, dihal in prebavil, pri čemer hrana predstavlja 90 do 95% vnosa. Pri človeku njihov prenos poteka večinoma z vezavo na lipoproteine direktno v maščobno tkivo, organe z veliko maščobe, tkiva, kri in materino mleko. Večina teh snovi se zelo počasi presnavlja, razpolovna doba niha od več mesecev do več let. Njihova prisotnost je bila zaznana v vseh vrstah hrane, posebno v živilih živalskega izvora, ki so bogata z maščobo.
V Evropi je bilo v obdobju 1995 do 2010 opaziti znižanje onesnaženosti določenih skupin živil z dioksini in PCB, zlasti v mleku in mlečnih izdelkih, kokošjih jajcih in proizvodi iz jajc in v mišičnini rib (z izjemo jegulj) in posledično znižanje izpostavljenosti evropske populacije (EFSA, 2012). Evropska agencija za varnost hrane (ang. European Food Safety Authority, EFSA) je leta 2018 pripravila pregled spremljanja povprečnih vrednosti seštevka dioksinov in dpPCB v različnih živilih v državah EU med leti 2010 in 2016, kjer so bile ugotovljene najvišje vrednosti v ribjih jetrih (okrog 22 pg TEQ/g), jeguljah (okrog 9 pg TEQ/g) in v temnem mesu rakov (okrog 6 pg TEQ/g) (EFSA, 2018).
Spremljanje vsebnosti dioksinov in PCB, ki ga prikazujemo s tem kazalnikom, vključuje podatke uradnega nadzora v obdobju od 2012 do 2019.
Največja povprečna koncentracija dioksinov oziroma vsote dioksinov in dpPCB je bila določena pri modri ozimici, ki ji po padajočem vrstnem redu za dioksine sledijo še sled, ščuka, orada, panirane ribje palčke, brancin, konzervirane sardele in morski list. Pri vsoti dioksinov in dpPCB sledijo povprečni koncentraciji modre ozimice še konzervirane sardele, skuša, orada, trska, ščuka, sled, sardoni, brancin, kozice in škampi, sladkovodni som in sardele. Koncentracijski podatek modre ozimice je potrebno jemati z rezervo, saj ni bilo dostopnih podatkov s slovenskega trga ampak samo skopi literaturni podatki iz relativno zelo onesnaženega Finskega zaliva. Povprečne koncentracije dioksinov oziroma vsote dioksinov in dpPCB so večinoma primerljive z evropskimi podatki, opazno večje koncentracije od evropskih so bile opažene pri skuši, trski in tuni, opazno nižje pa pri postrvi.
Največje deleže k skupni izpostavljenosti dioksinom oziroma vsoti dioksinov in dpPCB zaradi uživanja rib in druge morske hrane so prispevali modra ozimica, brancin, orada, skuša in konzervirana sardela, zaradi relativno visokih koncentracij. Zaradi relativno velikih količin zaužitih rib, kljub relativno nizkim koncentracijam dioksinov oziroma dpPCB v njih, so večje deleže k skupni izpostavljenosti prispevali tudi losos, postrvi in konzervirana tuna.
Najnovejši pregled izpustov kaže na konec globalnega trenda zmanjševanja dioksinov, zlasti na področjih V, J in JV Azije ter podsaharske Afrike, zaradi požarov in kurjenja na prostem, sežiganja odpadkov, zaradi železarskega in proizvodnega sektorja ter proizvodnje toplote in električne energije (Song et al., 2023). Splošno zmanjšanje izpustov dioksinov, furanov in polikloriranih bifenilov v okolje ter s tem zmanjševanja izpostavljenosti ljudi se lahko doseže zlasti z obsežnim nadzorovanjem virov industrijskih izpustov in s strategijami, katerih namen je zmanjševanje prisotnosti teh snovi tudi v krmi in hrani. Slednje se na EU nivoju uresničuje tudi s sprejetjem Uredbe (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o obstojnih organskih onesnaževalih. Cilj Uredbe je varovanje ljudi in okolja pred obstojnimi organskimi onesnaževali s prepovedjo, čimprejšnjo odpravo ali z omejevanjem proizvodnje, dajanja v promet in uporabe snovi, zajetih v Stockholmski konvenciji o obstojnih organskih onesnaževalih in Protokolu o obstojnih organskih onesnaževalih h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja (URSK, 2023).
V skladu z Resolucijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 (UL, 2015) je oskrba z varno in prehransko ustrezno hrano, ki ne ogroža zdravja ljudi in potrošnikov, temeljno vodilo nacionalne prehranske politike – kot usklajenega načrtovanja resornih ministrstev in strokovnih institucij - ter posredno enega najpomembnejših dejavnikov varovanja zdravja kot javnega interesa.
Podatki za Slovenijo:
Cilji so povzeti po: Community strategy for dioxins, furans and PCBs (EC, 2001), Uredbi (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o obstojnih organskih onesnaževalih, z vsemi spremembami (EU, 2019) in Uredbi Komisije (EU) št. 2023/915 z dne 25. aprila 2023 o mejnih vrednostih nekaterih onesnaževal v živilih in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1881/2006 (EU, 2023).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Podatki uradnega nadzora in Poročila o spremljanju vsebnosti nekaterih onesnaževal v živilih med leti 2012 in 2019.
Skrbnik podatkov: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Datum zajema podatkov za kazalec: september 2021−junij 2023.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni združeno, za obdobje 2012−2019. Podatki so na voljo na letni ravni in so zagotovljeni na podlagi letnega in večletnega programa vzorčenja. Manjkajoče koncentracijske podatki so pridobljeni iz znanstvene literature.
Uredba Komisije (EU) št. 2023/915 o mejnih vrednostih nekaterih onesnaževal v živilih in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1881/2006 (EU, 2023) določa mejne vrednosti za vsoto dioksinov, dioksinom podobnih PCB in indikatorskih dioksinom nepodobnih PCB v tistih kategorijah živil, v katerih je prisotnost najbolj verjetna in ki lahko največ prispevajo k celotni izpostavljenosti. Spremljanje skladnosti z določenimi mejnimi vrednostmi poteka preko uradnega nadzora.
Metodologija obdelave podatkov: Kazalec prikazuje povprečno vrednost vsote dioksinov (PCDD/F) ter vsote dioksinov in dpPCB v obliki toksičnih ekvivalentov (TEQ) v kategorijah živil, ki so na voljo na trgu prebivalcem Slovenije.
Svetovna zdravstvena organizacija in druge institucije so za izračun toksičnega ekvivalenta (TEQ) posamezne komponente v mešanici dioksinov in dioksinom podobnih PCB privzele pristop faktorjev ekvivalence toksičnosti (TEF) (Van den Berg et al., 2006). V tem konceptu je strupenost mešanice dioksinov in dioksinom podobnih PCB izračunana kot vsota strupenosti posameznih komponent glede na predstavnika z najvišjo ugotovljeno strupenostjo (2,3,7,8-TCDD), ki mu je dodeljena TEF vrednost 1,0. Vsem ostalim kemijskim spojinam PCDD in PCDF so dodeljene enake ali nižje TEF vrednosti, ki izhajajo iz njihove strupenosti (EFSA, 2012).
Zaradi relativno majhnega deleža vzorcev z nedoločljivimi vrednostmi (angl. »non-detect«), to je s poročanimi vrednostmi (vsota PCDD/F-TEQ WHO2005-TEQ) < LOQ (pod mejo kvantifikacije), se je povprečna vrednost dioksinov oziroma vsote dioksinov in dpPCB v posamezni kategoriji rib in druge morske hrane) izračunala z metodo zamenjave < LOQ z LOQ vrednostmi, kar predstavlja zgornje povprečje, tako imenovana Upper Bound (UB) vrednost.
Dolgodobno (kronično) oceno prehranske izpostavljenosti prebivalcev Slovenije dioksinom in dpPCB zaradi uživanja rib in druge morske hrane smo izvedli z verjetnostno (probabilistično) metodo, z matematičnim modelom in podatkovnim orodjem Monte Carlo Risk Assessment.
Podatkovna zbirka o količinah zaužitih rib in druge morske hrane (poraba) pri posameznih starostnih skupinah prebivalcev Slovenije je bila pripravljena na osnovi individualnih podatkov dveh ne zaporednih zapisov jedilnika prejšnjega dne (angl. »24h-recall«), pridobljenih v okviru projekta SI-MENU iz leta 2018 (SI-MENU, 2018).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednost: Podatki se vsakoletno zbirajo na podlagi Uredbe 2023/915 in so predmet poročanja Evropski komisiji.
Slabost: Povprečna vsebnost vsote dioksinov in PCB v posameznih kategorijah in primerjava z mejnimi vrednostmi je zgolj ocena dejanskih vsebnosti dioksinov in PCB, ki so jim lahko izpostavljeni prebivalci Slovenije. Z obravnavanim kazalcem lahko samo do neke mere spremljamo in napovedujemo vnos dioksinov in PCB pri ljudeh s hrano. Bolj natančne ocene, zaradi relativno nizkega števila vzorcev in s tem manjše statistične moči podatkov, še niso možne. Za primerjave s kazalci zdravstvenega stanja ljudi bi dolgotrajen vnos dioksinov in PCB morali spremljati z ustreznimi ekotoksikološkimi raziskavami in biomonitoringom.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (podatkovne vrzeli v podatkovnem nizu)
Časovna primerljivost: 2 (nepopoln podatkovni niz)
Prostorska primerljivost: 2 (nezadovoljiva prostorska pokritost)
Podatki za druge države:
Izvorna baza podatkov oz. vir: Evropska agencija za varno hrano (European Food Safety Authority) (EFSA, 2012; 2018).
Skrbnik podatkov: Evropska agencija za varno hrano (European Food Safety Authority).
Datum zajema podatkov za kazalec: 8. november 2016.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Uporabljeni so bili podatki iz znanstvenega poročila Evropske agencije za varno hrano iz leta 2012: Update of the monitoring of dioxins and PCBs levels in food and feed. Opisna statistika o vsebnosti dioksinov in PCB v živilih je bila napravljena na razultatih vzorcev zbranih iz 26 evropskih držav, vključno s Slovenijo, v letih 1995−2010. V Evropski uniji se podatki zbirajo na letnem nivoju.
Metodologija obdelave podatkov:
Kazalec prikazuje povprečno vrednost vsote dioksinov in dioksinom podobnih PCB v obliki toksičnih ekvivalentov (TEQ) ter povprečno vrednost vsote šestih indikatorskih PCB (dioksinom nepodobni PCB) v kategorijah živil, ki so na voljo na trgu prebivalcem 26 evropskih držav, vklučno s Slovenijo. Povprečne vsebnosti vsot dioksinov in dioksinom podobnih PCB (TEQ) ter šestih indikatorskih PCB v posameznih kategorijah živil primerjamo z zakonodajnimi mejnimi vrednostmi za te kategorije živil.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednost: Podatki se zbirajo na letnem nivoju na podlagi Uredbe (EU) št. 2023/915 z dne 25. aprila 2023 o mejnih vrednostih nekaterih onesnaževal v živilih in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1881/2006 in so predmet poročanja posameznih držav članic Evropski komisiji.
Slabost: Povprečna vsebnost vsote dioksinov in PCB v posameznih kategorijah in primerjava z mejnimi vrednostmi je zgolj ocena dejanskih vsebnosti dioksinov in PCB, ki so jim lahko v povprečju izpostavljeni prebivalci evropskih držav.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (podatkovne vrzeli v podatkovnem nizu)
Časovna primerljivost: 2 (nepopoln podatkovni niz)
Prostorska primerljivost: 2 (nezadovoljiva prostorska pokritost)