Zavedanje o učinkoviti rabi energije je med slovenskimi gospodinjstvi visoko, vendar se motivacija zanjo močno spreminja. Odločitve gospodinjstev o učinkoviti rabi energije v zadnjih letih vse bolj poganjajo finance, medtem ko okoljski vidik izgublja na pomenu kot enakovreden dejavnik.
Kazalec prikazuje podatke o tem, kaj pomeni posamezniku oz. gospodinjstvu učinkovita raba energije (URE), ali posameznik razmišlja o URE, kaj ga motivira za URE in kaj želi doseči z uvedbo ukrepov za URE. Kazalec kaže razmerje med dejanskim ravnanjem z energijo v gospodinjstvih in stališčem glede učinkovite rabe energije.
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2025 (12. 11. 2025)
| 2015 [%] | 2017 [%] | 2019 [%] | 2022 [%] | 2025 [%] | |
|---|---|---|---|---|---|
| varčevanje z energijo | 60 | 42 | 47 | 53,93 | 53,25 |
| čim boljši izkoristek | 7 | 20 | 16 | 5,60 | 10,52 |
| uporaba en. varčnih naprav | 11 | 18 | 13 | 9,93 | 9,80 |
| uporaba en. učinkovitih tehnologij in ukrepov | 7 | 6 | 12 | 16,53 | 8,83 |
| uporaba aparatov pri nizki električni tarifi | 6 | 7 | 3 | 3,94 | 8,55 |
| ugašanje luči | 9 | 14 | 8 | 10,38 | 8,24 |
| izklapljanje el. naprav, ko jih ne uporabljaš | 8 | 9 | 8 | 11,25 | 6,80 |
| varčevanje s toplotno energijo pozimi | 5 | 9 | 4 | 2,78 | 4,88 |
| dobra izolacije hiše, strehe | 3 | 5 | 2 | 1,99 | 4,21 |
| raba energije iz obnovljivih virov | 4 | 6 | 4 | 4,63 | 3,64 |
| uporaba varčnih sijalk | 3 | 8 | 2 | 2,49 | 1,79 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2025 (12. 11. 2025)
| samo prihranek + predvsem prihranek, manj varovanje okolja [%] | prihranek denarja in varovanje okolja enako [%] | samo varovanje okolja + predvsem varovanje okolja, manj prihranek denarja [%] | |
|---|---|---|---|
| 2010 | 30 | 64 | 5 |
| 2011 | 30 | 64 | 5 |
| 2012 | 29 | 66 | 5 |
| 2015 | 27 | 68 | 5 |
| 2017 | 18 | 77 | 5 |
| 2019 | 20 | 72 | 6 |
| 2022 | 26,10 | 68,39 | 4,70 |
| 2025 | 41,20 | 52,85 | 4,30 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2025 (12. 11. 2025)
| znižati stroške [%] | znižati količinsko porabo [%] | ohraniti stroške na sedanjem nivoju [%] | ohraniti sedanjo količinsko porabo [%] | zmanjšati vpliv na okolje [%] | |
|---|---|---|---|---|---|
| 2010 | 71 | 11 | 8 | 4 | 6 |
| 2011 | 57 | 14 | 16 | 7 | 6 |
| 2012 | 65 | 14 | 9 | 5 | 7 |
| 2015 | 61 | 13 | 13 | 6 | 6 |
| 2017 | 46 | 17 | 14 | 12 | 10 |
| 2019 | 49 | 16 | 11 | 9 | 14 |
| 2022 | 36,21 | 29,01 | 12,80 | 8,53 | 12,34 |
| 2025 | 46,96 | 21,22 | 15,72 | 10,10 | 5,14 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2025 (12. 11. 2025)
Zaradi majhnih vzorcev so podatki za določene regije združeni. Združene regije v priloženem zemljevidu regij ločuje pikčasta linija.
| Pomurska, Podravska [%] | Koroška, Savinjska, Zasavska [%] | Posavska, Jugovzhodna Slovenija [%] | Osrednjeslovenska [%] | Gorenjska [%] | Primorsko-notranjska, Obalno-kraška, Goriška [%] | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 2025 | 58,10 | 65,16 | 70,64 | 60,88 | 63,51 | 67,89 |
Učinkovita raba energije (URE) pomeni uporabo tehnologij in ukrepov, ki zahtevajo manj energije za doseganje istih ciljev. Ukrepi energetske učinkovitosti lahko ob ohranjanju enake ravni kakovosti življenja bistveno prispevajo k zmanjšanju izpustov v okolje in vplivov podnebnih sprememb. To lahko uresničimo na dva načina: z enkratnimi naložbami in vsakodnevnim učinkovitim ravnanjem z energijo.
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS za gospodinjstva se izvaja od leta 2010. Leta 2015 smo raziskavo dopolnili z dodatnim vprašanjem »Kaj osebno razumete pod pojmom učinkovita raba energije?” Pod izrazom učinkovita raba energije (slika RE02-1) največji delež anketiranih gospodinjstev razume »varčevanje z energijo« (53 %). Sledijo odgovori »čim boljši izkoristek« (11 %), »uporaba energetsko varčnih naprav” (10 %) in »uporaba tehnologij in ukrepov, ki zahtevajo manj energije za delovanje« (9 %). Rezultati se ujemajo z opredelitvijo, kar pomeni, da večina gospodinjstev pojem »učinkovita raba energije« razume pravilno.
Kot je prikazano v okoljskem kazalcu »Odnos javnosti do porabe energije v slovenskih gospodinjstvih« [RE01] dobre tri četrtine slovenskih gospodinjstev (2025: 77 %) razmišlja o tem, kako bi učinkoviteje rabila energijo. Glede na merjenje v letu 2011 se je delež teh gospodinjstev povečal za 8 odstotnih točk.
Za dobro polovico (53 %) anketiranih gospodinjstev v letu 2025, ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije, sta prihranek denarja in varovanje okolja enako pomembna (slika RE02-2). V obdobju od 2010 do 2017 smo opazili pozitiven trend, saj se je delež teh gospodinjstev povečal za 13 odstotnih točk (2017: 77 %, 2010: 64 %), delež gospodinjstev, ki jih motivira »samo prihranek denarja« oz. »predvsem prihranek denarja, manj varovanje okolja« pa se je zmanjšal za 12 odstotnih točk (2017: 18 %, 2010: 30 %). Od leta 2017 pa opažamo negativen trend, saj se je delež gospodinjstev, ki sta jim prihranek denarja in varovanje okolja enako pomembna, znižal za 24 odstotnih točk (2025: 53 %, 2017: 77 %), delež gospodinjstev, ki jih k učinkoviti rabi energije motivira samo oziroma predvsem denar, pa se je povišal za 23 odstotnih točk (2025: 41 %, 2017: 18 %). Delež gospodinjstev, ki jih motivira predvsem skrb za okolje, v celotnem obdobju merjenja ostaja na približno enaki ravni (med 4 in 6 %).
Na vprašanje »Kaj želite doseči z učinkovito rabo energije?« je v letu 2025 skoraj polovica (47 %) anketiranih gospodinjstev, ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije, najprej navedla znižanje stroškov (slika RE02-3). Primerjava z rezultati iz leta 2010 kaže na pozitiven trend. Delež teh gospodinjstev se je namreč zmanjšal za 24 odstotnih točk (2025: 47 %, 2010: 71 %), povečal pa se je delež gospodinjstev, ki so kot motiv navedli znižanje količinske porabe (2025: 21 %, 2010: 11 %) in ohranitev sedanje količinsko porabe, kljub uporabi večjega števila naprav (2025: 10 %, 2010: 4 %). Delež gospodinjstev, ki so kot motiv omenili zmanjšanje vpliva na okolje, pa se je po pozitivni rasti do leta 2019 začel nižati in se je v letu 2025 vrnil na podobno raven kot v letu 2010 (2025; 5 %, 2010: 6 %), tako da lahko pri tem motivu govorimo o stagnaciji.
Analiza podatkov po združenih statističnih regijah v Sloveniji kaže, da je največji delež gospodinjstev, ki želijo z učinkovitejšo rabo energije znižati količinsko porabo, v posavski in jugovzhodni Sloveniji (71 % do 80 %), nekaj manjši je v primorsko-notranjski, obalno-kraški in goriški regiji, koroški, savinjski in zasavski regiji, gorenjski ter osrednjeslovenski regiji (61 % do 70 %), najmanjši delež pa je v pomurski in podravski regiji (41 % do 60 %).
Cilji povzeti po:
Vir podatkov: Izvorna zbirka podatkov je Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS za gospodinjstva.
Skrbnik podatkov: Informa Echo d.o.o.
Obdobje prikaza podatkov: 2010–2025
Datum zajema podatkov za kazalec: 27.10.2025
Geografska pokritost: Slovenija
(Regije: pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, posavska, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, gorenjska, primorsko-notranjska, goriška, obalno-kraška).
Zaradi majhnih vzorcev v posameznih regijah so v regionalnih mapah podatki za določene regije združeni.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:
Anketiranje smo izvajali septembra 2025.
Vzorec za anketiranje: Vzorec je bil večji od 1.000 gospodinjstev.
Vzorčenje: Za anketiranje smo podatke anketirancev pridobili iz registra prebivalstva na podlagi 41. člena Zakona o državni statistiki (Ur. l. 45/1995 in 9/2001), ki dovoljuje posredovanje nekaterih osebnih podatkov za namen statističnih in znanstveno raziskovalnih projektov. Uporabili smo verjetnostno proporcionalno stratificirano vzorčenje.
Vzorčni okvir: Oseba v gospodinjstvu, ki je stara od 18 do 75 let in je vodja gospodinjstva (se odloča ali soodloča o načinu ogrevanja, uporablja energetske naprave in je najbolje seznanjena z njihovo porabo). Pri odgovorih so lahko pomagali tudi drugi člani gospodinjstva.
Reprezentativnost: Podatki so uteženi in reprezentativni po naslednjih lastnostih:
V poročilu prikazujemo le odgovore na vprašanja, na katera je odgovorilo najmanj 30 anketiranih. Rezultati na vzorcu do N=100 so zgolj informativne narave in niso statistično zanesljivi.
Metodologija obdelave podatkov za kazalec:
Podatke, predstavljene v kazalcu, smo v letih od 2010 do 2015 zbirali s pomočjo kombinacije osebnega anketiranja na domu (CAPI – Computer Assisted Personal Interviewing) in spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). Od leta 2017 do 2025 smo odgovore zbirali s pomočjo spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing).
Informacije o kakovosti kazalecv:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zbrani iz arhivskih podatkov posameznih raziskav REUS. Podatki so med drugim uporabljeni pri scenarijih za ekološki odtis Slovenije in predstavitvi desetletnih rezultatov dela Eko sklada. Podatki so zanesljivi skladno z gotovostjo, ki izhaja iz velikosti vzorca glede na velikost populacije. Negotovost pri 95 % verjetnosti se giblje v razponu nekaj odstotkov.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki temeljijo na deklarativni oceni anketirancev.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1-2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
SURS, 2021: Aktualni podatki - gospodinjstva in družine, URL: https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/47 (12. 9. 2025)
Ekosklad, 2019: Knjižica Ekomanija, izdana ob svetovnem dnevu varstva okolja in 25-letnici Eko sklada, URL: https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/novica/knjiica-ekomanija-ob-svetovnem-dnevu-varstva-okolja-in-25-letnici-eko-sklada (6. 3. 2020)