Kazalnik prikazuje rabo obnovljivih virov v Sloveniji in zajema rabo sončne energije, biomase (les, bioplin, biogoriva) in obnovljivih frakcij odpadkov, geotermalne energije, ki vključuje tudi energijo okolice, vodne in vetrne energije.

Kazalnik je lahko prikazan v relativnih (delež obnovljivih virov energije) ali absolutnih enotah (raba obnovljivih virov energije). Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).

Kazalnik obnovljivi viri energije daje grobo informacijo glede zmanjševanja vpliva rabe energije na okolje, saj povečevanje rabe OVE zelo verjetno vpliva na zmanjševanje rabe fosilnih virov energije, ki imajo praviloma večji vpliv na okolje. Vendar tudi raba OVE vpliva na okolje, pri čemer se ta vpliv razlikuje glede na vir, preko izgradnje naprav za izkoriščanje OVE (npr. posegi v okolje ob izgradnji hidroelektrarn), preko proizvodnje naprav za izkoriščanje OVE (pridobivanje surovin za sončne elektrarne in baterije) ter tudi preko samega obratovanja naprav (npr. izpusti onesnaževal, hrup).

Raba obnovljivih virov energije je leta 2024 znašala 1.285 ktoe, kar je 2,9 % več kot leto prej. Največji delež je predstavljal les in druga trdna biomasa z 38,7 %, drugi najpomembnejši vir je vodna energija s 35,7 %. Ostali viri so: sončna energija z 9,3 %, geotermalna energija s 7,3 %, tekoča biogoriva s 7,1 %, bioplin z 1,6 % ter obnovljive frakcije odpadkov z 0,2 %.

Visoka raba lesne biomase je glede na veliko pokritost z gozdovi (58,2 %; ZGS, 2021), pričakovana in smotrna. Največ trdne biomase se porabi v gospodinjstvih (leta 2024 336 ktoe), sledijo transformacije s 73 ktoe, industrija s 67 ktoe in storitve z 22 ktoe. Na gibanje porabe lesne biomase vplivajo številni dejavniki, na nihanja med leti pa zlasti cena kurilnega olja ter kako hladna je zima. Leta 2014 je bila zima izrazito topla, zato je bila raba lesa občutno manjša kot leta 2013 in 2015. V zadnjih treh letih se raba lesne biomase v gospodinjstvih znižuje, kar pripisujemo izboljšanju učinkovitosti stavb, zamenjavi starih kotlov z novejšimi ter tudi prehodom na toplotne črpalke. V industriji se je raba biomase po letih rasti od leta 2007 zmanjševala. Glavni vzrok je zaprtje proizvodnje celuloze v podjetju Vipap ter tudi propadanje lesno predelovalne industrije. Po letu 2012 se je raba do leta 2023 povečevala, v letu 2024 pa zmanjšala zaradi znižanja v lesni predelovalni industriji. V transformacijah se je raba lesne biomase leta 2008 občutno povečala, zaradi sosežiga v TEŠ, TET in TE-TOL. Po tem letu les uporabljajo le v TE-TOL. Narašča tudi poraba lesa v daljinskem ogrevanju.

Raba lesne biomase je iz vidika izpustov CO₂ obravnavana kot CO₂ nevtralno gorivo. Za izpuste ostalih snovi lesna biomasa ni okoljsko nevtralno gorivo. Zlasti je problematična njena raba v starih kotlih s slabimi pogoji za zgorevanje, kjer nastajajo velike količine delcev, ki so nevarni za zdravje, ter hlapnih organskih spojin, iz katerih nastaja prizemni ozon. Nepopolno zgorevanje lesa je tudi pomemben vir črnega ogljika. Novi kotli na lesno biomaso imajo občutno nižje izpuste zgoraj omenjenih snovi, velik vpliv na izpuste ima tudi pravilno kurjenje, najbolj optimalna pa je raba lesne biomase v sistemih daljinskega ogrevanja.

Drugi najpomembnejši obnovljiv vir v Sloveniji je hidroenergija. Proizvodnja električne energije iz vodne energije je leta 2024 znašala 4.595 GWh (brez črpalne HE), kar je za 8,5 % manj kot leto prej. Proizvodne kapacitete so se v obdobju 2000–2023 povečale za 36 % na račun obnov velikih hidroelektrarn in izgradnje novih ter gradenj in obnov malih hidroelektrarn.

Ostali obnovljivi viri, ki se uporabljajo v Sloveniji so: bioplini (odlagališčni plin, plin iz čistilnih naprav ter ostali bioplini – bioplinske naprave v kmetijstvu), geotermalna energija ter energija okolice (v toplotnih črpalkah), sončna energija, vetrna energija, tekoča biogoriva ter obnovljive frakcije odpadkov. Skupna raba ostalih OVE se je v obdobju 2010–2023 povečala za 210 ktoe. Največ je k rasti prispevalo povečanje proizvodnje električne energije v sončnih elektrarnah (108 ktoe), sledijo geotermalna energija skupaj z energijo okolice (66 ktoe) ter tekoča biogoriva (46 ktoe).

Raba obnovljivih virov je leta 2024 predstavljala 18,4 % skupne rabe energije. S tem je bil cilj za leto 2010 v višini 12 % presežen. Na doseganje cilja je poleg povečanja rabe obnovljivih virov in izboljšanja statističnega spremljanja njihove rabe močno vplivalo tudi ohranjanje skupne rabe energije kot na ravni leta 2000 zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (za več glej kazalnika [EN16] Skupna raba energije po gorivih in [EN10] Raba končne energije po sektorjih). Kljub povečanju rabe OVE, cilj glede deleža OVE v bruto rabi končne energije ni bil dosežen (glej [EN24] Delež OVE v bruto rabi končne energije).

V EU-27 je leta 2023 raba obnovljivih virov predstavljala 21,4 % skupne rabe energije. Glede na leto 2000 se je delež povečal za 14,6 odstotne točke, raba OVE pa za 170 %. Raba obnovljivih virov v EU-27 je po državah zelo različna, saj je odvisna od naravnih danosti. Najvišji delež imajo skandinavske države, ki imajo veliko hidroelektrarn. Med obnovljivimi viri v EU-27 tako kot v Sloveniji prevladuje lesna biomasa (37 %), sledijo vetrna energija (16 %), hidroenergija (11 %), sončna energija (10 %), tekoča biogoriva (8 %), geotermalna energija in energija okolja (7 %), bioplin (6 %) ter obnovljive frakcije komunalnih odpadkov (4 %). V obdobju 2010–2023 se je najbolj povečala vetrna energija, sončna energija ter geotermalna energija z energijo okolice. Nižja je bila le raba vodne energije zaradi slabših hidroloških razmer.