Kazalec prikazuje število osebnih avtomobilov in prebivalcev v Sloveniji v obdobju od 1970 do 2023, razvoj stopnje motorizacije v Sloveniji v obdobju 1970 do 2023, stopnjo motorizacije za izbrana leta (1992, 2002, 2012 in 2022) v državah EU-27, število tovornjakov glede na BDP in število avtobusov glede na število prebivalcev v Sloveniji v obdobju od 1995 do 2023 ter delež osebnih avtomobilov na dizelski pogon (vključuje dizel, biodizel in kombinacije, nafta, plinsko olje) v Sloveniji v obdobju od 1986 do 2023 in v EU-27 v letih 2013, 2018 in 2023.

Lastništvo osebnih avtomobilov ali stopnjo motorizacije izražamo s številom osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev (EEA, 2015). Osebni avtomobil je cestno motorno vozilo (razen motornih koles), namenjeno za prevoz potnikov, z največ devetimi sedeži (vključno z voznikovim). Število osebnih avtomobilov je opredeljeno z vozili, ki so na določen dan registrirana v državi in lahko uporabljajo ceste, odprte za javni promet (SURS, 2004).

Delež avtomobilov na dizelski pogon predstavlja število osebnih avtomobilov na dizelski pogon v primerjavi z vsemi osebnimi avtomobili oziroma velikostjo voznega parka osebnih vozil (EEA, 2015).

Število tovornih motornih vozil na mio € BDP je razmerje med številom teh vozil in BDP v milijonih € (EEA, 2015).

Lastništvo osebnih avtomobilov (stopnja motorizacije), ki je opredeljeno kot število osebnih vozil na število prebivalcev, je kazalec, ki je tesno povezan z njihovo rabo oziroma z obsegom avtomobilizacije, predvsem v urbanih območjih. S stopnjevanjem motorizacije se večajo negativni vplivi na okolje. Lastništvo osebnih avtomobilov je tesno povezano s trendi sodobnega načina življenja, kot so zmanjševanje števila oseb na gospodinjstvo, večje število avtomobilov na gospodinjstvo, povečevanje povprečne razdalje potovanj, manjša dostopnost in fleksibilnost javnega prevoza.  

Cilji glede motorizacije so v EU praviloma bolj kot na velikost voznega parka vezani na njegovo sestavo – na porabo goriva in emisijske standarde vozil. Kljub temu nekatere skandinavske države obravnavajo osebni avtomobil kot luksuzno blago, saj naj bi bila osnova za dostopnost zagotovljena z javnim potniškim prometom. Zato kazalec posredno izkazuje tudi prometno-politično usmerjenost neke države ali regije. V državah, kjer jim uspeva zagotavljati dostopnost brez avta, je njihov vozni park bistveno manjši.

Stopnja motorizacije ni več merilo za gospodarsko razvitost države. Med leti 2003 in 2013 se je vsem državam EU stopnja motorizacije povečala. Največji preskok navzgor med leti 2003 in 2019 se je zgodil v Latviji in na Irskem, najmanjša rast motorizacije pa je zabeležena na Nizozemskem in v Belgiji. V letih od 2011 do 2019 je bil upad motorizacije zabeležen v petih državah (Belgija, Luksemburg, Nizozemska, Francija in Avstrija). Pričakovati je, da se bo, predvsem v razvitejših državah EU, upad motorizacije nadaljeval, saj te države že desetletja intenzivno vlagajo v alternativne potovalne načine in destimulirajo uporabo osebnih avtomobilov, predvsem v urbanih območjih. Med slednje države se žal ne uvršča Slovenija, saj ne vodi tovrstne prometne politike. Že leta namreč visoko presega povprečje lastništva osebnih avtomobilov vseh novih članic in kandidatk EU, razen Malte in Cipra. Leta 2023 je bilo v Sloveniji več kot 1.231.000 osebnih avtomobilov, kar je 8-krat več kot leta 1970. Stopnja motorizacije je v letu 2023 znašala 579 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev, kar je kar 492 avtomobilov na 1.000 prebivalcev več kot leta 1970 in 222 več kot leta 1995. Preračun motorizacije na gospodinjstvo kaže, da je leta 2021 povprečno slovensko gospodinjstvo (2,4 člana) imelo precej več kot 1 avto (1,4; leta 2010 – 1,32 in leta 1991 - 0,94). Leta 2020 je imelo vsaj en osebni avtomobil 86 % gospodinjstev (80 % leta 2000).

Naraščanje števila osebnih avtomobilov vpliva tudi na število izrabljenih avtomobilov. Le-ti predstavljajo nevarni odpadek zaradi vsebnosti nevarnih snovi. Zato je zelo pomembno, da je na nacionalni ravni vzpostavljen učinkovit sistem zbiranja in ravnanja z odpadnimi avtomobili. V letu 2010 je bilo v Sloveniji izrabljenih 6.807 vozil (5.305 ton vozil), leta 2019 15.182 vozil (14.657 ton vozil). Delež ponovno uporabljenih ali predelanih izrabljenih vozil je med leti 2010 in 2019 nihal. V letu 2010 je le-ta znašal 88,6%, leta 2019 pa 89,5 % (EUROSTAT, 2021).

Trg osebnih avtomobilov v Sloveniji kljub visoki stopnji rasti v preteklosti ni kazal znakov zasičenosti, saj je število prvič registriranih vozil po izrazitem vrhu leta 1999 (zaradi uvedbe DDV) in poznejšem upadu, do leta 2008, spet hitro naraščalo. Šele recesija leta 2008 je zaustavila rast, po letu 2012 je število spet naraščalo, pandemija COVID-19 pa je ponovno začasno ustavila rast. Število prvič registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji je leta 2001 znašalo 52.316 vozil, največje je bilo leta 2018 (74.518 vozil), leta 2023 pa okrog 87.000 vozil, kar je kar 11 % več kot leto prej (SURS, 2022a). Zaradi prometne politike države in mest, ki je v veliki meri še vedno naklonjena avtomobilnosti, se vse večji delež prebivalstva odloča zadovoljevati svoje potrebe po prevozu z osebnim avtomobilom. Taka politika se kaže v pospešenih naložbah v cestno infrastrukturo, vse bolj nekonkurenčni ponudbi javnega potniškega prometa in spremembah v prostorski sestavi Slovenije (suburbanizacija, ki temelji na dostopnosti z osebnimi avtomobili).    

Delež osebnih avtomobilov na dizelski pogon je v Sloveniji med letoma 1986 in 2021 konstantno naraščal, pri čemer je izrazit trend rasti značilen zlasti od leta 2002 dalje, upočasnil se je šele v zadnjih dveh letih. Leta 1986 je delež osebnih avtomobilov na dizelski pogon znašal 7%, leta 2002 nekaj manj kot 12%, leta 2015 44%, leta 2021 51%, leta 2023 pa 49 %. Večji delež vozil na dizelski pogon prispeva k boljšemu izkoristku energije, saj je za potniški kilometer potrebne manj energije kot pri avtomobilih na bencinski pogon. Avtomobili na dizelski pogon znatno manj onesnažujejo okolje z izpusti ogljikovega monoksida (CO) in z ogljikovim dioksidom (CO₂), vendar več prispevajo k onesnaževanju zraka z delci in dušikovimi oksidi (NOx). Delež vozil na dizelski pogon se je v številni državah EU začel zmanjševati. Slovenija je glede na povprečni delež avtomobilov na dizelski pogon v sredini evropskega povprečja.

Število avtobusov (in minibusov) na 1.000 prebivalcev je bilo med letoma 1995 in 2014 v Sloveniji razmeroma konstantno in je znašalo 1,2 avtobusa na 1.000 prebivalcev. Leta 2015 je naraslo na 1,3 avtobuse na 1.000 prebivalcev in leta 2018 na 1,4. V času epidemije koronavirusa je število avtobusov na 1.000 prebivalcev padlo na 1,1, do leta 2023 pa se je ponovno dvignilo, in sicer na 1,3.

Število tovornih motornih vozil na milijon € BDP je v Sloveniji med letoma 1995 in 2003 padlo s 3,3 na 1,9. Vzrok padca je bil v hitrejši rasti BDP kot v številu tovornjakov. Leta 2003 se je rast BDP umirila, zato je bilo tudi število tovornjakov med letoma 2003 in 2023 razmeroma konstantno.