Kazalec prikazuje razvoj stopnje motorizacije v obdobju 1970 do 2012 v Sloveniji, stopnjo motorizacije za izbrana leta (2003, 2005 in 2011) v državah EU-27 ter delež avtomobilov na dizelski pogon v Sloveniji v obdobju 1986-2013 in EU državah za leta 2003, 2007 in 2011.

Lastništvo osebnih avtomobilov ali stopnjo motorizacije praviloma izražamo s številom osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev (EEA, 2011). Osebni avtomobil je cestno motorno vozilo (razen motornih koles), namenjeno za prevoz potnikov, z največ devetimi sedeži (vključno z voznikovim). Število osebnih avtomobilov je opredeljeno z vozili, ki so na določen dan registrirana v državi in lahko uporabljajo ceste, odprte za javni promet (SURS, 2004).

Delež avtomobilov na dizelski pogon predstavlja število osebnih avtomobilov na dizelski pogon v primerjavi z vsemi osebnim avtomobilom (EEA, 2013).

Število tovornjakov na mio € BDP je razmerje med številom tovornjakov in tekočimi cenami BDP v miljonih € (EEA, 2013).

Lastništvo osebnih avtomobilov je kazalec, ki je tesno povezan z njihovo rabo oziroma z obsegom avtomobilnosti ter, predvsem na urbanih območjih, tudi z zastoji. Last lastništva avtomobilov je zato tesno povezana s trendi sodobnega življenja, kot so zmanjšanje števila oseb na gospodinjstvo, večje število avtomobilov na gospodinjstvo, povečevanje povprečne razdalje potovanj, manjša dostopnost in fleksibilnost javnega prevoza – se pravi s spremembami načina življenja ljudi.

Cilji glede motorizacije v EU so praviloma bolj kakor na samo velikost voznega parka vezani na njegovo sestavo – na porabo goriva in emisijske standarde vozil. Kljub temu nekatere skandinavske države obravnavajo osebni avtomobil kot luksuzno blago, saj naj bi se osnovna mobilnost zagotavljala s sistemom javnega potniškega prometa. Zato kazalec posredno izkazuje tudi prometno-politično usmerjenost neke države ali regije, saj jim ponekod uspeva zagotavljati kakovostno mobilnost tudi brez osebnega avtomobila, zato je vozni park teh držav bistveno manjši.

Najvišjo stopnjo motorizacije beležijo praviloma v gospodarsko najbolj razvitih državah, kot so Luksemburg in Italija, hkrati pa je v nekaterih najbogatejših državah stopnja motorizacije veliko nižja od evropskega povprečja. Najnižjo stopnjo motorizacije izkazujejo države, ki so po gospodarski moči med najmanj razvitimi in so se EU priključile med zadnjimi (npr. Romunija, Slovaška in Madžarska). Med leti 2003 in 2011 se je vsem državam EU-27 stopnja motorizacije povečala. Največji preskok so naredile nekatere države, ki so vstopile v EU z letom 2004 oziroma 2007. Še zlasti to velja za baltske države in Madžarsko ter Romunijo in Bolgarijo. Nekatere med njimi so v tem elementu že tudi prehitele nekatere gospodarsko razvitejše države.

Pričakovati je, da se bo predvsem v razvitejših državah EU močna rast motorizacije počasi upočasnjevala, saj je število avtomobilov na prebivalca že relativno visoko, hkrati pa se razvijajo tudi bolj trajnostni načini prometa. V manj razvitih državah EU, ki še niso dosegle visokega števila avtomobilov na prebivalca pa je pričakovana nadaljnja rast lastništva vozil (EEA, 2011).

Med države z največjim povečanjem lastništva osebnih avtomobilov se uvršča tudi Slovenija, ki že leta visoko presega povprečje vseh novih članic in kandidatk EU razen Malte in Cipra. Leta 2012 je bilo v Sloveniji 1.066.028 osebnih avtomobilov, kar je 6-krat več kot leta 1970. Stopnja motorizacije je v letu 2012 znašala 519 osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je kar 162 avtomobilov na 1000 prebivalcev več kot leta 1995. Leta 2010 je povprečno slovensko gospodinjstvo (2,5 člana) imelo precej več kakor en avtomobil (leta 2010 – 1,32; leta 2009 -1,34; leta 2002 - 1,25; leta 1991 - 0,94).

Zaradi naraščanja števila osebnih avtomobilov, narašča tudi število izrabljenih avtomobilov. Le-ti so zaradi vsebnosti nevarnih snovi, ki jih vsebujejo, nevarni odpadek, zato je zelo pomembno, da je vzpostavljen učinkovit sistem zbiranja in ravnanja z njimi. V letu 2010 je bilo v Sloveniji razgrajenih nekaj manj kot 7.000 avtomobilov.

Kljub visoki stopnji rasti v preteklosti trg osebnih avtomobilov v Sloveniji ni kazal znakov zasičenosti, saj je število prvič registriranih vozil po izrazitem vrhu leta 1999 (zaradi uvedbe DDV) in poznejšem upadu, do leta 2008 spet hitro naraščalo. Šele recesija po letu 2008 je zaustavila rast. Zaradi prometne politike države in mest, ki je v veliki meri še naklonjena osebnemu avtomobilizmu, kar se kaže v pospešenih naložbah v cestno infrastrukturo, vse bolj nekonkurenčni ponudbi javnega potniškega prometa in spremembah v prostorski sestavi Slovenije (suburbanizacija, ki temelji na dostopnosti z osebnimi avtomobili), se vse večji delež prebivalstva odloča zadovoljevati svoje potrebe po prevozu z osebnim avtomobilom.

Delež osebnih avtomobilov na dizelski pogon je v Sloveniji med letoma 1986 in 2013 konstantno naraščal. Leta 1986 je delež znašal 7%, leta 2013 pa kar 40%. Večji delež vozil na dizelski pogon prispeva k boljšemu izkoristku energije, saj se je za potniški kilometer potrebne manj energije kot pri avtomobilih na bencinski pogon. Avtomobili na dizelski pogon znatno manj onesnažujejo s CO2, več pa prispevajo k onesnaževanju zraka z delci. V vseh državah EU-28 je delež vozil na dizelski pogon med letoma 2003 in 2007 narastel. Povprečni delež avtomobilov na dizelski pogon je v evropski državah nižji kot v Sloveniji. Znaša namreč 31%, medtem ko je bil v Sloveniji leta 2011 6% višji.

Število avtobusov na 1000 prebivalcev je bilo med letoma 1995 in 2013 v Sloveniji konstantno in je znašalo 1,2 avtobusa na 1000 prebivalcev. Število tovornjakov na milijon € BDP je v Sloveniji med letoma 1995 in 2003 padlo iz 3,3 na 1,9. Vzrok padca je bil v hitrejši rasti BDP kot številu tovornjakov. Leta 2003 se je rast BDP umirila, zato je bilo tudi število tovornjakov med letoma 2003 in 2013 konstantno in je znašalo 1,9 tovornjaka na milijon € BDP.